Connect with us

DEDIŠČINA

Obnova cerkve v Žički kartuziji naj bi bila končana že septembra

Objavljeno

dne

Na občini Slovenske Konjice konec obnove cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pričakujejo v začetku septembra, nato pa načrtujejo tudi uradno odprtje. Zavod za varstvo kulturne dediščine medtem pripravlja tudi konservatorski načrt za nadaljnjo obnovo Žičke kartuzije.

Rešitev, ki je razburila privržence historične rekonstrukcije
Konjiška občina se je po pridobljenih dveh milijonih evrov državnega denarja pred dvema letoma lotila gradbene sanacije in stabilizacije zidov cerkve, nato pa izvedbe fiksnega in pomičnega dela strehe ter razgledne točke z dostopnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je sicer umetnostno-zgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila.

Ker denarja za dokončanje restavratorsko-konservatorskih del v sklopu tretje faze ni bilo dovolj, saj so iz razpisa in občinskega proračuna imeli na voljo dobrih 240.000 evrov, so bili na občini zelo veseli posluha ministrstva za kulturo, ki jim je zagotovilo dodatnega pol milijona evrov za dokončanje obnove. Celotna naložba bo tako znašala okoli 2,8 milijona evrov.

Tudi po zaslugi dodatnih sredstev so se letos lotili še četrte faze obnove, v sklopu katere so že sanirali romanske in gotske kamnite elemente, ostanke obokov v cerkveni ladji in Otokarjevi kapeli, delno obnovili arheološke prezentacije ostalin malega križnega hodnika, potekajo pa tudi še zadnja gradbeno-obrtniška dela s položitvijo tlakov.

Prav slednje jim je vzelo kar nekaj časa, saj so morali pred začetkom polaganja v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji izvesti arheološke raziskave. Tik pred zaključkom del izvajalce čaka še ureditev glavnega vhoda, ki bo povzel elemente predhodnih portalov, vključno s prvotno romansko fazo, ter namestitev svetlobne in zvočne tehnike.

Streha sama je dokončana že od lanskega leta
Čeprav je bila namestitev pomične strehe in razgledne poti za obiskovalce končana že lani, to poletje še ni na voljo za obiske. Kot je pojasnila direktorica konjiške občinske uprave, zaradi vseh naštetih del to žal ni bilo mogoče. “Ko bo obnova končana, bo objekt možen za uporabo, ogled in dostop obiskovalcem. Tega se vsi zelo veselimo, bilo pa nam je pomembno, da obnovo cerkve v celoti dokončamo in nato omogočimo njeno uporabo,” je dodala direktorica občinske uprave Breda Obrez Preskar.

Sicer pa s tem ambiciozni načrti občine za nadaljnjo obnovo kompleksa kartuzije še niso končani, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine izdeluje konservatorski načrt, ko bo ta izdelan, pa bodo tudi znane nadaljnje smernice za naslednje faze projekta.

Obnovo cerkvenega objekta v Žički kartuziji so začeli leta 2020, potem ko je država za omenjeni projekt zagotovila dva milijona evrov. Končni strošek naložbe bo še skoraj za milijon evrov višji od te vsote. Foto: Arhiv ZVKDS/Matija Plevnik

Po 12 obiskovalcav – za 12 menihov
Na občini se precej ukvarjajo tudi z umeščanjem novih vsebin v to območje. Med drugim napovedujejo vodene oglede na pomično streho za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika. “Toliko je bilo namreč nekoč tukaj doma menihov skupaj s priorjem,” še pojasni Breda Obrez Preskar in dodaja, da bodo ogledi potekali ob točno določenih urah in bodo dodatno plačljivi.

Ob tem si na območju kartuzije obetajo tudi nadaljevanje glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo svoje mesto lahko našli tudi v obnovljeni kartuzijanski cerkvi. V dveh pritličnih prostorih zgornjega gospodarskega poslopja urejajo lapidarij, v katerem bodo razstavljeni najkakovostnejši kamnoseški kosi iz kartuzij, ki nosijo svojo zgodbo.

Obnovo v Žički kartuziji so opisali kot “generacijski projekt”. Foto: Žička kartuzija/Facebook

Pripravljenih imajo še kar nekaj drugih idej, ki jih bodo lahko realizirali, če bodo uspešni na evropskem razpisu v sklopu projektov Interreg, kamor so med drugim prijavili vzpostavitev digitalnega lapidarija in drugih digitalnih vsebin. Pri prvem pregledu so bili po besedah Obrez Preskarjeve uspešni, rezultati drugega pregleda pa bodo znani jeseni.

Marljivi kartuzijanci v svoji oazi
Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju kot 19. po vrsti in prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. Sčasoma je postala evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela več kot 2000 knjig in je bila manjša le od vatikanske.

Kartuzijanom je dajalo poseben status tudi naravno zdravilstvo, lekarništvo in vinogradništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko ga je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II., območje kartuzije pa je bilo prepuščeno toku časa.

Obnova Žičke kartuzije, samostana iz 12. stoletja, razdvaja stroko. Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča na cerkvi Janeza Krstnik, ki je v svojem projektu predvidel premično streho, je že lansko leto precej razdelila stroko, saj ne nekateri arhitekti in umetnostni zgodovinarji ne strinjajo z njegovo idejo. Foto: Občina Slovenske Konjice

DEDIŠČINA

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Objavljeno

dne

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo tudi zaskrbljenost strokovnjakov glede ohranitve te dragocenosti na tako konfliktnem območju.

Razkošen mozaik, na katerem so na 17 ikonografijah upodobljene raznolike živopisne ptice in zveri, sta lansko pomlad po naključju odkrila palestinski kmet Salman Al Nabahin in njegov sin med zasajanjem oljk na svoji zemlji v Gazi. Dele mozaika so sicer poškodovale korenine starih oljk, izkopane dele pa sta pokrila s kositrnimi ploščami in najdbo prijavila lokalnim oblastem, piše The Art Newspaper.

Dragocenost, ki “pripada vsakemu Palestincu”
Glede odkritja dragocenega mozaika je oče sedmih otrok za Reuters povedal, da nanj gleda kot na “zaklad, dražji od zaklada. Ni zaseben, pripada vsakemu Palestincu.” Toda po nedavnih bombnih napadih izraelskih obrambnih sil (IDF) na tem območju in še zmeraj trajajoči blokadi je ostalo le malo sredstev za arheološke dejavnosti. Prav tako je Hamasova oblast v Gazi zavrnila komentar za medije, medtem ko je tamkajšnje ministrstvo za turizem in starine omenilo zgolj “veliko arheološko odkritje, ki je še zmeraj v zgodnji fazi, in čakamo, da bomo izvedeli več o njegovih skrivnostih in civilizacijski vrednosti. Nacionalne raziskovalne skupine sodelujejo z mednarodnimi strokovnjaki in znanstveniki francoske arheološke šole.” Nadaljnji komentar pa so na ministrstvu odložili za uradno objavo čez nekaj dni, še piše The Art Newspaper.

Mozaik sta po naključju odkrila palestinski kmet in njegov sin. Foto: Reuters

Arheolog s francoske biblične in arheološke šole v Jeruzalemu René Elter – ki je bil nekoč dejaven tudi v Gazi, a trenutno ne more obiskati tega najdišča – je po ogledu videoposnetkov in fotografij najdbe za Associated Press dejal, da so odkrili najlepša mozaična tla v Gazi: “Še nikoli prej na območju Gaze niso bila odkrita mozaična tla takšne prefinjenosti, takšne grafične detajlnosti in takšnega bogastva barv.”

Poziv za hitro reševalno akcijo
Arheolog Asa Eger, sicer strokovnjak za bizantinsko in islamsko arheologijo Levanta na Univerzi Severne Karoline, je za The Art Newspaper povedal, da “gre za spektakularno najdbo, še posebej, ker je naše poznavanje arheologije glede na tamkajšnje okoliščine žal tako razdrobljeno. Gaza je bila v obdobju nastanka tega mozaika zelo pomembna in znana po naglo razvijajoči se proizvodnji vina, ki so ga izvažali po Sredozemlju.” A je hkrati izrazil zaskrbljenost, da je odkritje v “neposredni nevarnosti”, ker je tako blizu izraelske ločilne ograje. Palestinsko begunsko taborišče Bureij leži namreč približno zgolj kilometer od meje z Izraelom. “Neizbežna je hitra organizacija nujne reševalne intervencije,” je še dodal.

“Pod Gazo leži čisto druga Gaza”
Gaza je pod izraelsko-egiptovsko blokado od leta 2007, pod izraelsko vojaško okupacijo pa vse od leta 1967. Dolgoletni status Gaze kot vojnega območja tujim arheološkim ekipam izjemno otežuje delo na tamkajšnjih tleh. Posledično se pride prejkone naključno do mnogih pomembnih odkritij na tem gosto poseljenem ozemlju, na katerem so ostanki 5000-letnih civilizacij. “Pod Gazo leži čisto druga Gaza,” je za BBC povedal arheolog Hayam Albetar z ministrstva za turizem in starine, ki ga vodi Hamas. Gaza je bila pomembna trgovska točka za civilizacije, segajoče vse od starih Egipčanov in Filistejcev, ki jih upodablja tudi Sveto pismo, do rimskega cesarstva in križarskih vojn.

Pred desetletjem so delavci, ki so kopali okoli ulice Salahedin v mestu Gaza, odkrili bizantinsko cerkev, ki je bila nato novembra 2012 poškodovana v bombnem napadu IDF-a, ko so bili z zemljo zravnani tudi uradi ministrstva za turizem in starine. V 90. letih minulega stoletja pa so ruševine samostana svetega Hilariona, ki izvira iz okoli leta 400 in je ena najbolje ohranjenih starodavnih dragocenosti v Gazi, prav tako odkrili gradbeni delavci, ki so kopali tam med gradnjo nove ceste, še navaja The Art Newspaper.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

Objavljeno

dne

Avtor

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med špansko državljansko vojno ali Francovo diktaturo.

“Cilj nove iniciative je razjasniti kakršne koli sume, ki morda obstajajo o ozadju in kontekstu umetniških del, preden so ta postala del Pradove zbirke, in če bo to potrebno ter v skladu z zakonskimi določbami, vrnitev del njihovim zakonitim lastnikom,” so v muzeju zapisali v izjavo za javnost.

Madridski muzej je pred kratkim objavil seznam 25 del, ki izvirajo iz zasegov med državljansko vojno (1936–39), na svoji spletni strani pa je objavil slike 22 del. Do četrtka se je število umetnin, ki so bile potrjene kot zasežene, povečalo na 62 – večinoma gre za slike. Seznam, ki ga sproti posodabljajo, si lahko ogledate na spletni strani muzeja.

V Valencii rojeni Joaquín Sorolla y Bastida (1863–1923) je slovel predvsem po portretih, krajinah in monumentalnih delih z družbenozgodovinsko tematiko. Na fotografiji je njegov Portret ženske z belo ruto, ki je na Pradovem seznamu slik z vprašljivo provenienco.
Foto: Museo del Prado

Na seznamu so med drugim slike flamskega umetnika iz 17. stoletja Jana Brueghela ml., francoskega slikarja Francoisa Boucherja in španskega impresionista Joaquina Sorolle.

Večina del na seznamu je bila shranjena v muzejskih arhivih, le peterica – tudi Sorollev portret Ženske z belo ruto – pa je bila na ogled v državnih muzejih v Gironi, Granadi in Malagi. “Kakovost teh del ima zelo širok razpon, nekatera platna so delo mojstrov, kakršen je Joaquín Sorolla, druga pa so anonimna dela, katerih avtorstvo najbrž nikoli ne bo znano,” je za televizijo RTVE ta teden povedal vodja konzervatorskega oddelka v Pradu Andrés Ubeda.

‘François Boucher, delo Gustafa Lundberga (1741). Boucher je bil francoski slikar, ki je delal v Rokoko slogu. Znan je bil po svojih idiličnih in razkošnih slikah na klasične teme, okrasnih alegorijah in pastoralnih prizorih. Bil je morda najslavnejši slikar in dekorativni umetnik 18. stoletja.

Seznam se še daljša
Kot so še sporočili iz muzeja, so ustanovili preiskovalno skupino, ki jo vodi Arturo Colorado, strokovnjak za kulturno dediščino in državljansko vojno, da bi raziskala izvor del iz njegove zbirke. Poročilo bo objavila januarja.

Vseh 25 del, ki so bila prvotno identificirana, je v muzejsko zbirko deponirala komisija za zaščito umetniške dediščine, ki jo je med državljansko vojno ustanovil Francisco Franco. Od teh je bilo 17 slik muzeju podarjenih med letoma 1940 in 1942. Šest jih je bilo v letih 1942–43 najprej prepeljanih v Muzej moderne umetnosti v Madridu, pozneje pa jih je prevzel Prado.

V Španiji so letos že imeli odmeven primer restitucije umetniškega dela. Ramón de la Sota Chalbaud, prapravnuk markiza Ramóna de la Sota y Llana, je po precedenčni sodbi (od verige hotelov v državni lasti) nazaj dobil dve deli (španskega in flamskega mojstra), ki so ju pred 85 leti njegovi aristokratski družini zasegle frankistične sile.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Vitraž pariške katedrale Notre-Dame, katero je zajel usodni požar, gre v obnovo

Objavljeno

dne

Pariška katedrala Notre-Dame je v usodnem požaru utrpela veliko škodo. Ob tem je večina vitražev v srednjeveški cerkvi zdržala vročino in ogenj, a so zelo umazani od dima in prahu. Katedrala bo obnovljena v prejšnji obliki, vključno s 96-metrskim zvonikom.

Katedrala Notre-Dame v Parizu je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024, pravi francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak. Leta 2019 je bila hudo poškodovana v požaru in je trenutno sredi obnove.

Kmalu po požaru aprila 2019 je predsednik Emmanuel Macron dejal, da bodo katedralo – ki sega v 12. stoletje – obnovili, in pozneje obljubil, da jo bodo znova odprli za vernike do leta 2024, ko bo Francija gostila olimpijske igre. Vodja Rebâtir Notre-Dame Jean-Louis Georgelin je dejal: “Odločeni smo zmagati v tej bitki leta 2024, znova odpreti katedralo leta 2024. Franciji bo v čast, da to stori, in to bomo storili, ker smo v tem cilju vsi poenoteni.”

Saje in prah zastirajo zunanjo svetlobo in zakrivajo paleto barv, poroča Reuters, pri katerem so spomnili, da je vitraže oblikoval arhitekt Eugene Viollet-le-Duc, ki je zasnoval tudi 96-metrski zvonik. 

Zdaj, več kot tri leta po uničujočem požaru, je osem proizvajalcev stekla iz Francije začelo “mukotrpno čiščenje in obnovo 39 visokih oken v ladji, na koru, v transeptu in zakristiji srednjeveške katedrale.”

Flavie Serriere Vincent-Petit, vodja istoimenskega podjetja za vitraže v Troyesu, jugozahodno od Pariza, je dobila nalogo, da obnovi 22 oken. Čiščenje poteka kot nežno drgnjenje površine z vato, namočeno v vodi in etanolu. To je občutljiv in ponavljajoč se postopek, namenjen zbiranju usedlin, ki mora potekati tako, da se okno ne bi poškodovalo.

“Prihaja velika faza čiščenja, da se spere tako prah po požaru kot tudi umazanija, ki nastane zaradi človeškega dihanja, pa tudi saje sveč, da lahko okna postavimo nazaj na svoje mesto in katedrali vrnemo polno svetlobo,” je dejala.

Pri obnovi pomaga delavnica kölnske katedrale v Nemčiji, še poroča Reuters.

Foto: EPA

Pomemben spomenik francoske gotike je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024, je pred kratkim sporočila francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak.

850 let na Île de la Cité
Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint-Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. Stavba, ki je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja, spada med najdragocenejše spomenike evropskega stavbarstva. Katedrala je dala ime tudi eni izmed največjih francoskih literarnih mojstrovin – Notredamskemu zvonarju Victorja Hugoja iz leta 1831.

Nazadnje je Notre-Dame utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katoličanom, obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana. Do požara je bila eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo obišče več kot 10 milijonov obiskovalcev.

Vzrok požara še ni popolnoma znan, povzročila naj bi ga napaka v električnem sistemu ali cigaretni ogorek. Čeprav je v požaru zgorelo celotno ostrešje gotske cerkve, je gasilcem uspelo, da ogenj ni zajel celotne srednjeveške zgradbe.

Nadaljuj z branjem
Gradbeništvo3 dnevi nazaj

Soseska ‘Pod Pekrsko gorco’ s 400 stanovanji v Mariboru tudi uradno odprta

Stanovanjski sklad RS je včeraj v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji. Kot poudarjajo...

GOSPODARSTVO3 dnevi nazaj

Objavljene lokacije, kjer je možna priključitev večjih sončnih elektrarn

Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn. Na ministrstvu...

DOGODKI6 dni nazaj

Nova stalna razstava Arheološko bogastvo Bele krajine po skoraj 50 letih

Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka,...

DOGODKI6 dni nazaj

Jesenski ZERO EMISSION® dnevi LUMAR

Trajnostna gradnja prihodnosti  – V ŽIVO na prvi slovenski certificirani aktivni hiši V podjetju Lumar, pionirju in inovatorju na področju...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med...

Arhitektura2 tedna nazaj

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na...

DOGODKI2 tedna nazaj

Oblikovanje Ranka Novaka vpeto v vizualno podobo Mestne galerije Ljubljana

Razstava del v izbranem prerezu skozi oblikovalski opus Ranka Novaka, arhitekta po osnovni izobrazbi, naključno ali ne, sovpada z obeležitvijo...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Lahko s pravilnim ravnanjem odpadkov proizvedemo več energije?

Z inovativnimi pečmi in novim pristopom do smetišč lahko ubijemo dve muhi na en mah – rešimo se lahko preobilice...

E-Mobilnost3 tedni nazaj

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni...

POPULARNO