DEDIŠČINA
Obnova cerkve v Žički kartuziji naj bi bila končana že septembra

Na občini Slovenske Konjice konec obnove cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pričakujejo v začetku septembra, nato pa načrtujejo tudi uradno odprtje. Zavod za varstvo kulturne dediščine medtem pripravlja tudi konservatorski načrt za nadaljnjo obnovo Žičke kartuzije.
Rešitev, ki je razburila privržence historične rekonstrukcije
Konjiška občina se je po pridobljenih dveh milijonih evrov državnega denarja pred dvema letoma lotila gradbene sanacije in stabilizacije zidov cerkve, nato pa izvedbe fiksnega in pomičnega dela strehe ter razgledne točke z dostopnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je sicer umetnostno-zgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila.
Ker denarja za dokončanje restavratorsko-konservatorskih del v sklopu tretje faze ni bilo dovolj, saj so iz razpisa in občinskega proračuna imeli na voljo dobrih 240.000 evrov, so bili na občini zelo veseli posluha ministrstva za kulturo, ki jim je zagotovilo dodatnega pol milijona evrov za dokončanje obnove. Celotna naložba bo tako znašala okoli 2,8 milijona evrov.
Tudi po zaslugi dodatnih sredstev so se letos lotili še četrte faze obnove, v sklopu katere so že sanirali romanske in gotske kamnite elemente, ostanke obokov v cerkveni ladji in Otokarjevi kapeli, delno obnovili arheološke prezentacije ostalin malega križnega hodnika, potekajo pa tudi še zadnja gradbeno-obrtniška dela s položitvijo tlakov.
Prav slednje jim je vzelo kar nekaj časa, saj so morali pred začetkom polaganja v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji izvesti arheološke raziskave. Tik pred zaključkom del izvajalce čaka še ureditev glavnega vhoda, ki bo povzel elemente predhodnih portalov, vključno s prvotno romansko fazo, ter namestitev svetlobne in zvočne tehnike.
Streha sama je dokončana že od lanskega leta
Čeprav je bila namestitev pomične strehe in razgledne poti za obiskovalce končana že lani, to poletje še ni na voljo za obiske. Kot je pojasnila direktorica konjiške občinske uprave, zaradi vseh naštetih del to žal ni bilo mogoče. “Ko bo obnova končana, bo objekt možen za uporabo, ogled in dostop obiskovalcem. Tega se vsi zelo veselimo, bilo pa nam je pomembno, da obnovo cerkve v celoti dokončamo in nato omogočimo njeno uporabo,” je dodala direktorica občinske uprave Breda Obrez Preskar.
Sicer pa s tem ambiciozni načrti občine za nadaljnjo obnovo kompleksa kartuzije še niso končani, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine izdeluje konservatorski načrt, ko bo ta izdelan, pa bodo tudi znane nadaljnje smernice za naslednje faze projekta.

Po 12 obiskovalcav – za 12 menihov
Na občini se precej ukvarjajo tudi z umeščanjem novih vsebin v to območje. Med drugim napovedujejo vodene oglede na pomično streho za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika. “Toliko je bilo namreč nekoč tukaj doma menihov skupaj s priorjem,” še pojasni Breda Obrez Preskar in dodaja, da bodo ogledi potekali ob točno določenih urah in bodo dodatno plačljivi.
Ob tem si na območju kartuzije obetajo tudi nadaljevanje glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo svoje mesto lahko našli tudi v obnovljeni kartuzijanski cerkvi. V dveh pritličnih prostorih zgornjega gospodarskega poslopja urejajo lapidarij, v katerem bodo razstavljeni najkakovostnejši kamnoseški kosi iz kartuzij, ki nosijo svojo zgodbo.

Pripravljenih imajo še kar nekaj drugih idej, ki jih bodo lahko realizirali, če bodo uspešni na evropskem razpisu v sklopu projektov Interreg, kamor so med drugim prijavili vzpostavitev digitalnega lapidarija in drugih digitalnih vsebin. Pri prvem pregledu so bili po besedah Obrez Preskarjeve uspešni, rezultati drugega pregleda pa bodo znani jeseni.
Marljivi kartuzijanci v svoji oazi
Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju kot 19. po vrsti in prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. Sčasoma je postala evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela več kot 2000 knjig in je bila manjša le od vatikanske.
Kartuzijanom je dajalo poseben status tudi naravno zdravilstvo, lekarništvo in vinogradništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko ga je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II., območje kartuzije pa je bilo prepuščeno toku časa.

DEDIŠČINA
Ministrstvo še išče najemnika gostinskih prostorov na pristavah gradu Snežnik

Ker na prejšnji postopek z javnim zbiranjem ponudb za najem pristave gradu Snežnik ni prispela nobena prijava, je ministrstvo na začetku marca objavilo namero o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem pristave na območju gradu Snežnik.
Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, sta namera o sklenitvi neposredne pogodbe in javno zbiranje ponudb dve različni metodi razpolaganja s stvarnim premoženjem v skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Rok za prijavo je 26. marec.
V primeru, da se bo sedaj prijavil en ponudnik, bodo z njim takoj neposredno sklenili najemno pogodbo. Če se bo prijavilo več interesentov, se bodo z njimi opravila pogajanja, to pa pomeni, da se med njimi izvede “konkurenčno tekmovanje”, kjer si najemno pogodbo zagotovi ponudnik z najvišjo ponujeno najemnino nad 1960 evrov na mesec. Način, kako se takšna pogajanja izvedejo, se določi po koncu objave, ki se bo zaključila 26. marca, in se o tem, če bo seveda več ponudnikov, te predhodno obvesti, so še navedli na ministrstvu.
Predmet javnega zbiranja ponudb za oddajo v najem so zemljišča in zgradbe, ki so del kulturnega spomenika državnega pomena Snežnik – območje gradu Snežnik. Gre za poslovne prostore, ki skupaj merijo 426,61 kvadratnega metra (kavarna-zajtrkovalnica z recepcijo, apartmaji in zunanja terasa), parkirni prostor za predvidoma 18 parkirnih mest (380 kvadratnih metrov) in del zemljišča, na katerem je pod pogojem pridobitve kulturnovarstvenega soglasja možna vzpostavitev zunanje terase.

Najemnina bi znašala 1960 evrov mesečno
Sedanji postopek z objavo namere o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem se po navedbah ministrstva za kulturo vodi na podlagi tretje alineje prvega odstavka 65. člena zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki omogoča, da če je bil predhodni postopek z javnim zbiranjem ponudb neuspešen, se lahko v novem postopku izhodiščna najemnina zmanjša za največ 30 odstotkov. To velja tudi za najem pristave na območju gradu Snežnik, kjer bi sedaj najemnina znašala 1960 evrov mesečno.
Na začetku leta je bila ustanovljena civilna iniciativa, s katero so prebivalci ob gradu Snežnik kulturno ministrstvo pozvali k oživitvi grajskih pristav. V civilno iniciativo so se povezali predstavniki Društva ljubiteljev gradu Snežnik in drugih lokalnih organizacij. Kot so tedaj dejali, od ministrstva za kulturo pričakujejo, da grajske pristave v najkrajšem možnem času odpre, ob tem pa ponujajo tudi kulturni program, ki so ga v preteklosti tam že izvajali. Poleg tega poudarjajo, da ne želijo biti pri soustvarjanju programa edini, saj menijo, da morajo biti pristave odprte za vse lokalne deležnike, ki želijo delovati na področju kulture in turizma.
Ministrstvo se je odzvalo s pripravo razpisa za gostinskega najemnika v prenovljenem objektu. Takrat so sporočili, da je objekt prenovljen predvsem za gostinske namene, zato so se z Občino Loška Dolina dogovorili, da ga neposredno oddajo zainteresiranemu gostincu.
Bližnji snežniški grad upravlja Narodni muzej Slovenije, njihovo delo pri vodenju gradu pa v iniciativi ocenjujejo kot uspešno. Kot pravijo, ministrstvu za kulturo za grajske pristave manjkata vizija in usmeritev.
Grad Snežnik na Notranjskem je sicer en izmed dveh gradov v Sloveniji, ki se ponašata z ohranjenimi avtentičnimi interjerji iz druge polovice 19. stoletja.
DEDIŠČINA
V Preddvoru načrtujejo nadaljnjo prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor

Občina Preddvor nadaljuje prenovo gradu Dvor
Občina Preddvor nadaljuje postopno prenovo in revitalizacijo gradu Dvor oziroma graščine Preddvor. V torek je na portalu javnih naročil objavila razpis za izvajalca del za prenovo kompleksa ter ureditev parka in parkirišča. S pomočjo nepovratnih sredstev bi v graščini uredili podjetniški inkubator, večnamensko dvorano in muzej.
Tri faze prenove
Načrtovana investicija zajema tri sklope. Prvi sklop zajema sanacijo strehe in ostrešja, kjer bi v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj vzpostavili muzej o starih Slovanih, so zapisali v razpisni dokumentaciji na Občini Preddvor.
Drugi sklop obsega prostore v severnem delu graščine, kjer je treba zamenjati tlake in zgraditi nov strop, saj se je preteklo leto zaradi zamakanja strehe porušil. Nato bi v tem delu gradu uredili prostore za co-working, kjer bi mladi podjetniki lahko izvajali poslovna srečanja, sestanke in videokonference. Dovolj je tudi prostora za podjetniški inkubator, ki bi ga vzpostavili skupaj s kranjsko Kovačnico. V nadstropju bi bile predvidene sanitarije za inkubator, v pritličju pa za zunanje dejavnosti.

Tretji sklop prenove zajema pomožni gospodarski objekt, ki je ločen od gradu Dvor, vendar je del graščine. V njem bi uredili večnamensko dvorano, namenjeno izobraževanju, plesnim in drugim delavnicam ter medgeneracijskim srečanjem. Trenutno degradiran prostor bi odprli in predstavili starinsko obokano ostrešje, ki ima zgodovinsko vrednost. Urediti bi bilo treba tudi tlake ter zagotoviti inštalacije, saj stavba trenutno nima dostopa do vode, ogrevanja in elektrike.
Ureditev okolice gradu
Na vzhodni strani gradu je predviden vodni motiv, kakršen je nekoč na tem mestu že obstajal. Voda za pretočni vodnjak bi se pridobivala s strehe, kar je v skladu s smernicami zelene infrastrukture. Prav tako bi deževnico uporabili pri sanitarijah.
Za razvoj dejavnosti v graščini je potrebno tudi ustrezno parkirišče za uporabnike in obiskovalce. Predvideno je parkirišče s 38 mesti na severovzhodni strani parka. Parkirišče bo ozelenjeno in bo nadomestilo trenutno degradiran del parka. Z zasaditvijo in ureditvijo poti bo dodatno izboljšan videz okolice.
Zaščita kulturne dediščine
Vsa dela se bodo izvajala pod nadzorom strokovnih institucij s področja varstva kulturne dediščine. Grad Dvor, katerega prve omembe segajo v 12. stoletje, je eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni je bil preurejen v zavod za sirote, od leta 1974 do 1996 pa je deloval kot vzgojni zavod za mladino. Leta 2014 je opuščeni in propadajoči dvorec prešel v last Občine Preddvor.
Občina je objekt pregledala s strokovnjaki, pripravila dokumentacijo za prenovo, izvedla nekatera nujna vzdrževalna dela ter našla najemnika. Leta 2021 sta grad kot grof in grofica simbolno oživela Tanja Šubelj in Florjan Sušnik. Leta 2022 so poskrbeli za novo fasado, streho in okna, konec lanskega leta pa je v prizidku gradu začela delovati kavarna.
Financiranje in razpis za izvajalce
Občina želi zdaj urediti še preostale dele graščine. V povabilu izvajalcem k oddaji ponudb za prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor je zapisano, da so kandidirali za sredstva na javnem razpisu za revitalizacijo objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
V primeru neuspešne kandidature bo občina odstopila od izvedbe javnega naročila. Rok za oddajo ponudb izvajalcev je 2. april.
DEDIŠČINA
Kulturni projekt Libertas v Kopru podprt tudi z evropskimi sredstvi

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo 1,74 milijona evropskih sredstev za projekt Libertas – stičišče kultur, s čimer želijo oživiti razvrednoteno urbano območje z vzpostavitvijo kulturnega stičišča v prenovljenem skladišču soli.
Mestna občina Koper bo v okviru projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, prenovila objekt nekdanjega skladišča soli ob Izolskih vratih – Libertas v Kopru. Projekt bo omogočil revitalizacijo 2.788,9 kvadratnih metrov prenovljenih in do sedaj slabo izkoriščenih površin in s tem pripomogel k rekonstrukciji kulturnega spomenika lokalnega pomena ob starem mestnem jedru. Izboljšal se bo družbeni vidik rabe prostora, saj bo po izvedbi projekta območje z novimi ureditvami in kulturnimi vsebinami postalo dinamičen, programsko bogat in družbeno živahen ter varnejši in prijetnejši prostor, zanimiv tudi za večkraten obisk, tako prebivalcev kot obiskovalcev Kopra.

Koprski župan Aleš Brežan je na februarski novinarski konferenci navedel, da bo polovico sredstev zagotovila Mestna občina Koper, drugo polovico pa vlada ter sredstva iz Evropske unije. Koprski župan je še napovedal, da bosta v 200 let starem prenovljenem skladišču dve dvorani za skupaj približno tisoč ljudi. Matjaž Bolčina iz arhitekturne pisarne ARP Studio, ki bo bedel nad projektom, je ob tem pojasnil, da veliko manevrskega prostora pri oblikovanju novih prostorov niso imeli, saj je objekt dolg sto ter širok le 12 metrov in je tudi spomeniško zaščiten. Spomnil je, da se Libertas nahaja na lokaciji, na kateri je na voljo malo mestnega parterja, zaradi česar so se odločili manjkajoče zunanje površine umestiti v samo stavbo.

“V sredini bo ogromna avla, ki smo jo poimenovali notranji trg, s tega trga pa bomo na levo in desno dostopali tako do večje kot tudi do manjše koncertne dvorane, hkrati pa tudi do galerije,” je pojasnil. Velika koncertna dvorana bo lahko gostila 700 obiskovalcev, v manjši pa bo na voljo približno 200 stojišč oziroma sto sedišč.
-
Arhitektura3 tedni nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Dizajn2 meseca nazaj
Pirnar za notranjo kljuko Magnifica do nagrade German Design Award Winner
-
Arhitektura4 tedni nazaj
Beneški bienale 2025: “Inteligenca. Naravno. Umetno. Kolektivno.”
-
DOGODKI1 mesec nazaj
Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
-
ZANIMIVOSTI1 mesec nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Po pozivih okoljevarstvenikov je Zavod GO! 2025 odločno zanikal sodelovanje s podjetjem Alpacem