Connect with us

Arhitektura

Kultna tokijska stolpnica Nakagin bo porušena

Objavljeno

dne

Slavna stolpnica “kapsul” Nakagin, ki zaradi svojega futurističnega videza spominja na znanstveno-fantastične filme, stoji v središču poslovne četrti Tokia, a so jo okoliške zgradbe že davno prerasle. Odločitev za rušenje je dokončna.

Stolpnico so zdaj začeli podirati, a ne popolnoma brez razmisleka: del slovitih “kapsul”, ki so bile nekoč posamične stanovanjske enote, bodo ohranili in jih razposlali različnim muzejem po svetu.

Priprave na rušenje potekajo že več mesecev, saj je bilo treba zavarovati neposredno okolico v gosto poseljeni poslovni četrti Ginza. Prvo kapsulo bodo iz matične stavbe odstranili v naslednjih tednih.

Prizadevanja arhitektov metabolizma so presegala načrtovanje posameznih objektov. Filozofijo metabolizma so vnesli tudi v urbanizem, ki je zaradi hitrega razrasta japonskih mest po drugi svetovni vojni doživljal razcvet. 


Kisho Kurokawa in ideja o povezanosti človeka in arhitekture
13-nadstropna stolnica je bila zgrajena leta 1972 in slovi kot utelešenje “metabolistične” vizije arhitekta Kisha Kurokave; izhajal je iz ideje, da naj se mesta in zgradbe nenehno spreminjajo in preobražajo, saj so odraz življenja, usklajeni s človeškim telesom.

“Nihče ne obstaja ločeno od misli vseh okrog sebe. Vse prihaja v obstoj zaradi kombinacije vzrokov, vse stvari so medsebojno prepletene. V skladu s tem načelom načrtujemo gradnjo idealnega sveta, korak za korakom,” je Kurokawa leta 1994 zapisal v svoji knjigi Filozofija simbioze. Arhitekt je umrl leta 2007.

Vsaka od kapsul je samostojno majhno stanovanje. Arhitekt jih je zasnoval tako, da so snemljive, in predvidel, da jih bodo menjali vsakih 25 let


V 60. in 70. letih je tedaj novi in na Japonskem izoblikovani arhitekturni koncept metabolizma pomenil pravo revolucijo. Stavbe so se iz statičnih objektov prelevile v “reči”, katerih značaj je fluiden, saj se njihove funkcije prilagajajo potrebam.

Čeprav je stolpnica nakagin še vedno osupljiva na pogled, pa ne ustreza več sodobnim gradbenim standardom, zato je predvidena za rušenje; gradbeno podjetje je parcelo dobilo v upravljanje v letu 2021.

Varen brlog v vrvečem mestu
Tatsujuki Maeda
, ki si je drugi dom v stolpnici nakagin ustvaril leta 2010, je za tiskovno agencijo AP povedal, da je zelo rad živel v prostoru, ki je bil dolg dva metra in pol: občutek je imel, kot da je v otroškem skrivališču – majhnem, a udobnem. Okolje se mu je zdelo navdihujoče. “Razgled skozi tisto okroglo okno je bil krasen. Ponoči, ko so mimo drveli avtomobili, so se njihove luči lepo lesketale. In veduta mesta je čudovita.”

V vsakem stanovanju Nakagina so gospodinjski aparati in police že vgrajeni v stene. Na enem koncu je zložljiva pisalna miza, na drugem pa Sonyjev kasetar z možnostjo snemanja – v sedemdesetih je bil to vrhunec tehnološkega napredka, danes pa je, kot cela stavba, zgodovinski artefakt.

V zadnjih letih je samo približno tretjina prebivalcev stolpnice nakagin tam imela stalno prebivališče. Večinoma so ljudje stanovanjca uporabljali kot pisarne ali po kot ateljeje – med najemniki je bilo ogromno kreativcev, od glasbenikov do filmskih ustvarjalcev in arhitektov. Zdi se, kot da jih je pritegnila filozofija same stavbe.

Zgoraj citirani Maeda, ki se ukvarja z odnosi z javnostjo, je imel v lasti kar 15 kapsul – predvsem zato, da bi z večjim lastniškim deležem soodločal o usodi stavbe. Zdaj se spominja, da so stanovalci pogosto skupaj prirejali zabave, od leta 2014 naprej pa so jih družili predvsem napori za rešitev stavbe. Najprej so poskusili preprečiti rušenje in se borili za obnovo, ko je postalo očitno, da se to ne bo zgodilo, pa so opozarjali na dediščino stavbe kot arhitekturne umetnine. Denar so zbirali z množičenjem ter s prodajo knjige Nakagin Capsule Tower: The Last Record.

Primer kapsule, kakršne si je zamislil Kišo Kurokava, je že zdaj razstavljen na vrtu Muzeja moderne umetnosti v Saitami, severno od Tokia.


Pobudniki projekta pozivajo k ohranitvi več kapsul, ki bi jih spet lahko namenili za bivališča, le na drugi lokaciji. Tiste kapsule, ki potujejo v različne muzeje, bo z notranjo opremo založil arhitekturni biro Kurokava. Prav njihovi arhitekti so tudi podrobno preučili prvotne načrte in sestavili napotke, kako s čim manj škode posamezne kocke ločiti med seboj.

Zakaj se metabolizem ni zares prijel?
Profesor Will Gardner z univerze Swarthmore, izvedenec za japonski modernizem, pojasnjuje, da so bili metabolisti dragoceni predvsem zato, ker so poskušali na organski način pristopati k urbanističnim izzivom Tokia v 20. stoletju, kot sta prenaseljenost in pomanjkanje infrastrukture. To je bilo obdobje ponovne izgradnje po uničenju 2. svetovne vojne, obdobje hitre gospodarske rasti in izjemnega ustvarjalnega potenciala.

Manj pa so bili metabolistični arhitekturi naklonjeni gradbinci in tudi potrošniki, ki so se raje odločali za tradicionalna, serijsko izdelana domovanja. “To je bila generacija arhitektov, ki so vstali iz obdobja popolnega porušenja. Hkrati pa je obstajal nek dinamizem, gospodarstvo je bilo v vzponu – v nekem trenutku se je zdelo, da bo njihova vizija res vzcvetela,” je pojasnil Gardner. “A iz različnih razlogov je šla sodobna Japonska v drugo smer.”

Arhitektura metabolizma načenja ideje trajnosti in družbene odgovornosti.

V dialogu z idejo masovne proizvodnje
Na Kourokavo je močno vplival arhitekt kenzo Tange, ki je za olimpijske igre leta 1964 zasnoval Narodno športno dvorano Yoyogi. Sicer pa je Kurokava oblikoval še muzej umetnosti z valovitim steklenim pročeljem v tokijski četrti Roppongi ter novo krilo Van Goghovega muzeja v Amsterdamu, ki se je odprlo leta 1999.

Stolpnica nakagin je bila eno od mojstrovih zgodnjih del: repetitivni motiv njene arhitekture je obenem poklon in preizpraševanje koncepta masovne produkcije; nagovarjati je poskušal posameznike, še posebej tiste, ki so se v pogosto konformistični japonski družbi počutili izgubljene.

Del slovitih “kapsul”, ki so bile nekoč posamične stanovanjske enote, bodo ohranili in jih razposlali različnim muzejem po svetu.

Vizionarska rešitev za neskončno življenje stavbe
Kurokava si je zamislil tehnološko rešitev, v skladu s katero bi posamezne enote v betonsko jedro pritrdili s po štirimi visokonapetostnimi kabli. Kapsule je namreč zdizajniral tako, da bi se jih dalo odklopiti in zamenjati z novimi vsakih 25 let. A tega dela načrta niso nikoli speljali. Namesto tega zdaj, po 50 letih, dotrajane kapsule dokončno odstranjujejo. Sicer pa je Kurokava tudi sam govoril, da bo njegov način razmišljanja živel naprej tudi, ko njegovih stavb ne bo več.

Njegova arhitektura načenja ideje trajnosti in družbene odgovornosti – vprašanja, ki so aktualna še danes. “Morda ga je svet zdaj končno dohitel,” je komentiral Tomohiro Fujisava iz biroja Kisho Kurokawa arhitekti in partnerji.

Najbrž najslavnejši primerek t. i. “arhitekture metabolizma”

Vir: STA, Foto: AP

Arhitektura

Hiše po Sloveniji znova odpirajo vrata

Objavljeno

dne

Od zasebnih stanovanj do enodružinskih hiš, od poslovnih do turističnih objektov – z Arhitekturnim festivalom odprte hiše Slovenije danes ponovno vrata odpirajo številni objekti po Sloveniji.

Dogodek poteka že 15. leto in predstavlja nove in prenovljene arhitekture ter pomembne stavbe kulturne dediščine.

V sklopu festivala si bo mogoče ogledati 70 projektov, poleg naštetih bodo vrata v svoje prostore odprle tudi izobraževalne in kulturne ustanove. Osnovno poslanstvo festivala sta ozaveščanje najširše javnosti o vrednotah kakovostno oblikovanega prostora in predstavitev primerov najboljših praks sodobne arhitekturne produkcije kot dela slovenske kulture in nacionalne identitete.

Med prispelimi projekti je letošnji festivalski program zastavila strokovna žirija, ki so jo sestavljali štirje strokovnjaki na področju arhitekture in oblikovanja – Blaž BudjaMaša CvetkoDean Lah in Maja Stamenković.

Hiša za pet svobodnih duhov. Biro Gašperič, Matej Gašperič: Foto: OHS

Arhitektura se ne sme zapirati sama v svoj svet, biti mora odprta širši javnosti in med ljudmi spodbujati razpravo o prostoru, je prepričan Lah. “V tem vidim osrednje poslanstvo festivala OHS, ki vsako leto ponuja zainteresirani javnosti možnost vstopa in neposrednega doživljanja raznolikih kakovostnih arhitekturnih praks. Arhitektura namreč niso zgolj zidovi, arhitektura je prostor vmes, je življenje, ki se v teh prostorih odvija,” razmišlja.

Festival OHS letos poteka pod naslovom Arhitektura novih priložnosti in postavlja vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Naslavlja vprašanja enakih možnosti in novih priložnosti za bivanje, delo, izobraževanje, obstoj in razvoj celotne družbe, vsega živega in narave z namenom iskanja odgovorov o sobivanju, ki ga dobra arhitektura lahko omogoča, spodbuja in varuje.

Bazenski kompleks Češča vas. Biro: Enota. Foto: OHS

To so najbolj ključni izzivi, ki se brez podpornih družbenoekonomskih in socialnih politik zgolj z arhitekturnimi idejami ne morejo razrešiti. A vendar je arhitektura tisti medij, ki s svojim fizičnim nagovorom zmore ponuditi priložnosti ali celo opolnomočiti slehernika. Z izpostavljanjem tematike vključevanja in dostopnosti tako postajajo tudi festivalski prostori nosilci izkušnje, ki navdihujejo udeležence, da postanejo “zagovorniki” pravičnejše in bolj vključujoče družbe, so zapisali organizatorji.

V programu festivala bodo tako predstavili različne tematske projekte, ki spodbujajo dostopnost in omogočajo razvoj skupnosti. Del festivala bodo tudi tematska vodenja in delavnice, ki bodo nagovarjali različne ciljne skupine.

Poslovni objekt Vergerijev trg / Palača Sabini-Grisoni. Arhitektura: BIRO 42 d.o.o. Foto: OHS

V Ljubljani si bo mogoče pod vodstvom arhitektov ogledati stanovanjsko sosesko Dolgi most II, četrtni center Golovec in Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo. Prav tako bosta vrata odprli prenovljeni podstrehi, ki sta se z novo zasnovo prilagodili potrebam sodobnega bivanja. V Štanjelu se bo mogoče udeležiti vodstva po lokalni galeriji uporabne umetnosti Lokal in hiši v Štanjelu. Na Gorenjskem bo mogoče vstopiti v počitniško hišo Šumica in v leseno Hišo za iznajdljivo družino. V sklopu festivala pa bo mogoč tudi ogled projekta Vrtec Bohinj in nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji ter začasni lapidarij, ki sta bila letos uvrščena v ožji izbor nagrade EU Mies Award 2024.

Festival OHS je od februarja 2023 del projekta Open House Europe, ki povezuje 13 evropskih mest in Slovenijo.

Center Rog, kreativno središče: Arhitektura: BAX studio. Foto: OHS

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu

Objavljeno

dne

Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh. V začetku februarja je osvojila prvo mesto med fotografi iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Črne gore in BiH, zdaj pa je žirija njeno fotografijo nagradila še s prvim mestom v globalni arhitekturni kategoriji. Na natečaj je bilo sicer prijavljenih več kot 395 tisoč fotografij iz več kot 220 držav in ozemelj. Aprila bo v Londonu razstava zmagovalnih del.

Ana Skobe se je na natečaj prijavila s fotografijo, ki je nastala decembra lani na otoku Tenerife. V delu pod umetniškim naslovom “Falling out of time” je zajela mogočen svetilnik v mehki večerni svetlobi. Ta se dviga visoko v jasno nebo, njegova izčiščena elegantna in geometrijska oblika pa nas presune v kontrastu z obalno pokrajino. Na njegovem vznožju je figura – razmišljujoča oseba, ki zre v prostranstvo oceana pred seboj. Sopostavitev samotne silhuete z neskončnim obzorjem ustvari trenutek refleksije in brezčasja.

Ana Skobe je arhitekturna fotografinja. Leta 2019 je magistrirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo arhitekturne fotografije, trenutno svoja teoretična prizadevanja nadaljuje na doktorskem študiju. V fotografskih projektih posreduje svoje doživljanje prostora, pri čemer arhitekture zgolj ne opisuje, temveč združuje idejo, materializirano v objektu in njegovem odnosu do prostora, s svojo lastno idejo o tem istem objektu. Zanima jo, kaj je v njem mogoče videti – kakšen je potencial njegovih specifičnih prostorskih rešitev, čemur pravi (re)konstruiranje arhitekture.

Foto: Ane Skobe

Kdo so nagrajenci v drugih kategorijah?

V kategoriji ustvarjalno je slavil Rob Blanken iz Nizozemske, ki je nagrajen za makrofotografijo kristalov aminokislin B-alanina, L-glutamina in glicina. V sklopu Pokrajine je zmagovalec Liam Man iz Združenega kraljestva, v kategoriji Življenjskega sloga je slavil Avin Kamau (Kenija) za studijsko fotografijo Pojdimo k jezeru, v sklopu Gibanje je šla nagrada Samuelu Andersenu iz Norveške za akcijsko fotografijo Rider Getting Down and Dirty. V kategoriji Naravni in divji živalski svet je prepričal Ian Ford (Združeno kraljestvo), Objekte je najbolje upodobil Toni Rinaldo iz Indonezije, v žanru Portreta je navdušil Michelle Sank (Združeno kraljestvo) za fotografijo najstnikov ob bazenu. S področja ulične fotografije je zmagala Callie Eh (Malezija) za fotografijo The Hand, s Potovanja pa Jan Li (Kitajska) za fotografijo Between Calm and Catastrophe.

Michelle Sank (Združeno kraljestvo) je nagrajen za fotografijo z naslovom Zenande, Sinawe, Zinathi and Buhle at Sea Point Pavilion, Cape Town, ki prikazuje skupino najstnikov, kako preživljajo dan ob bazenu. “Fotografinja se s tem ozira na spremembe, ki so se v mestu zgodile od konca apartheida, ter razmišlja o današnjem slavljenju kulturne in družbene različnosti.” Foto: Michelle Sank / Sony World Photography Awards

Vsak zmagovalec v posamezni kategoriji prejme Sonyjevo digitalno fotografsko opremo, hkrati pa se bo potegoval tudi za naziv fotografa leta odprtega tekmovanja, ki prinaša denarno nagrado 5000 dolarjev. Fotografije letošnjega odprtega tekmovanja je ocenjeval Daniel Blochwitz, kurator Foto Festivala Lenzburg v Švici.

Potem ko so predstavili zmagovalce v posameznih kategorijah, bo 18. aprila v Londonu še slovesna razglasitev skupnega tekmovalca odprtega tekmovanja. Izbrane zmagovalne fotografije in fotografije iz ožjega izbora bodo uvrščene na razstavo natečaja World Photography Awards, ki bo na ogled v galeriji Somerset House od 19. aprila do 6. maja 2024, pozneje pa tudi na drugih lokacijah.

Toni Rinaldo (Indonezija) je komisijo prepričal s fotografijo Coalition, ki z natančno kompozicijo prikazuje stola v čakalnici.” Fotograf ob tem opisuje, kako različni barvi stolov v misli prikličeta sobivanje različnih kultur v indonezijski družbi.” Foto: Toni Rinaldo / Michelle Sank
Rob Blanken (Nizozemska) je prepričal z makrofotografijo kristalov aminokislin B-alanina, L-glutamina in glicina, ki prikazuje izjemne barve in teksture teh kompleksnih struktur. Foto: Rob Blanken / Sony World Photography Awards
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

Objavljeno

dne

Avtor

Ministrica za kulturo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za obdobje petih let za direktorico Muzeja za arhitekturo in oblikovanje imenovala Majo Vardjan, kustosinjo za arhitekturo in oblikovanje, ki je bila od jeseni v. d. direktorja muzeja.

Maja Vardjan je 15. septembra lani kot vršilka dolžnosti direktorja na čelu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nasledila Boga Zupančiča, ki je direktorsko funkcijo opravljal od konca leta 2020. Ministrica za kulturo Asta Vrečko jo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda s 26. februarjem letos imenovala na direktorsko mesto za obdobje petih let.

Avtorica številnih člankov in razstav
Univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture Maja Vardjan (1971) se je leta 2013 zaposlila v MAU-ju, kjer raziskuje slovensko arhitekturno in oblikovalsko dediščino ter sodobne ustvarjalne prakse.

Kot avtorica se je podpisala pod številne članke in razstave. Na ministrstvu za kulturo so med njimi poudarili naslednje: Silent Revolutions: sodobno oblikovanje v Sloveniji (2011), Pod skupno streho: javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov (2013), Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije (2015), Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor (2018), Predmet in zbirka (2019), Made In: pripovedi obrti in oblikovanja (2020), Svet znotraj: oblikovanje modernih interierjev, 1930–danes (2021) ter Plečnik in sodobnost: Pojmovnik (2022).

Sodelovala je pri ključnih projektih MAA, kot sta BIO 50: 3, 2, 1, … TEST in BIO 25: Daleč, tako blizu, ki ji je prinesel nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija.

Predhodni direktor Bogo Zupančič je MAO vodil od leta 2020. Foto: MAO/Janez Klenovšek

Prejemnica več pomembnih strokovnih nagrad
Maja Vardjan je prejela še druge pomembne strokovne nagrade, med njimi EU-nagrado za kulturno dediščino Europa Nostra (European Heritage Awards / Europa Nostra Awards) za leto 2023, Valvazorjevo nagrade za enkratne dosežke za leto 2019 in nagrado Mednarodnega muzejskega sveta (angleško International Council of Museums – ICOM) za leto 2017.

Leta 2016 je koordinirala tudi pomemben kongres Mednarodne konfederacije arhitekturnih muzejev, ki ga je gostil MAO, so še sporočili z ministrstva za kulturo.

Nadaljuj z branjem
BIVANJE21 ur nazaj

Kako do nižjih mesečnih stroškov?

Številni lastniki stanovanj iščejo vse mogoče načine, kako bi zmanjšali ogljični odtis ter povečali energijsko učinkovitost domov in s tem...

E-Mobilnost23 ur nazaj

Peljite dlje, polnite hitreje: Ford PRO z izpopolnjenim dostavnikom E-Transit

Ford Pro je razkril novo možnost podaljšanega dosega za model E‑Transit, ki povečuje zmogljivosti najbolje prodajanega velikega električnega dostavnika v...

Slovenija2 dneva nazaj

Nov energetski zakon s strani poslancev potrjen

Državni zbor je s 53 glasovi za in 30 proti sprejel nov energetski zakon. Med drugim določa energetsko politiko države...

OKOLJE3 dnevi nazaj

Svetovni dan Zemlje 2024 – Planet proti plastiki

Povprečni prebivalec Slovenije na leto ustvari 7,7 tone emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida, za doseganje podnebne nevtralnosti pa ta ne bi...

Energetska učinkovitost4 dnevi nazaj

Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek

Leto 2023 je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji...

GRADNJA6 dni nazaj

88 novih neprofitnih stanovanj v Ljubljani predanih v uporabo, v prestolnici napovedanih še dodatnih 6000

V Zeleni jami ob Šmartinski cesti je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS Mol) uradno prevzel 88 neprofitnih stanovanj....

GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Kakšne bodo hiše za poplavljence: na izbiro 12 rešitev

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor na natečaju izbralo 12 arhitekturnih rešitev, med...

Arhitektura2 tedna nazaj

Hiše po Sloveniji znova odpirajo vrata

Od zasebnih stanovanj do enodružinskih hiš, od poslovnih do turističnih objektov – z Arhitekturnim festivalom odprte hiše Slovenije danes ponovno...

Materiali1 mesec nazaj

GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika

WC sistem Geberit se odlikuje s svojo vzdržljivostjo, dolžino zagotovljenega roka dobavljivosti nadomestnih delov, enostavnim ter hitrim načinom vgradnje in...

DEDIŠČINA1 mesec nazaj

Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela

Ljubljanska občina obnavlja II. Plečnikovo arkado – del objekta Mesarskega mosta do pokrite lože v smeri Tromostovja. Obnovili bodo fasado...

POPULARNO