Ljubljanski mestni svet je na redni seji podprl dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za novo poslovno-stanovanjsko stolpnico v Šiški. Objekt, ki bo stal na križišču Celovške ceste in Gospodinjske ulice, bo z višino skoraj 60 metrov pomembno zaznamoval eno ključnih mestnih vpadnic in nadaljeval postopno preobrazbo tega dela mesta.

Projekt razvija podjetje C-Tower prek družbe Smart Property, ki je v lasti bolgarskih investitorjev. Na območju današnjega površinskega parkirišča je predvidena gradnja približno 80 stanovanj ter poslovnih prostorov, namenjenih storitvenim, trgovskim in drugim dejavnostim.

Nov poudarek v mestni veduti Šiške

Načrtovana stolpnica predstavlja enega vidnejših posegov v severozahodnem delu Ljubljane. Lokacija ob Celovški cesti že danes velja za pomembno prometno in poslovno os, nova stavba pa bo s svojo višino in mešanim programom dodatno okrepila urban značaj območja.

Razprava na mestnem svetu se je med drugim dotaknila vprašanj prometne ureditve, parkirnih zmogljivosti, vpliva na osončenje okoliških objektov ter širših učinkov zgostitve pozidave. Nekateri svetniki so opozorili na potrebo po večji transparentnosti strokovnih podlag s področja mobilnosti, hrupa, komunalne infrastrukture in vplivov na bivalno okolje.

Kljub pomislekom je mestni svet projekt podprl, s čimer je omogočil nadaljevanje postopkov za realizacijo ene vidnejših novogradenj v tem delu prestolnice.

Športni park Črnuče bogatejši za dvorano za padel

Zeleno luč je dobila tudi novela akta o javno-zasebnem partnerstvu za projekt Športni park Črnuče. Ključna novost je razširitev projekta z novo športno dvorano za padel, šport, ki v zadnjih letih doživlja hitro rast priljubljenosti po vsej Evropi.

Na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da širitev projekta omogoča učinkovitejšo izrabo zemljišč, dopolnjuje športno ponudbo mesta in izboljšuje dolgoročno ekonomsko vzdržnost investicije. Športni park naj bi tako postal pomembno rekreacijsko središče za prebivalce severnega dela Ljubljane.

Del razprave se je nanašal tudi na postopek sprejemanja sprememb, pri čemer so nekateri svetniki opozorili na pomen vključevanja lokalne skupnosti in javne razprave pri večjih prostorskih projektih.

Prostorski razvoj ostaja ena ključnih tem Ljubljane

Sprejete odločitve potrjujejo, da Ljubljana nadaljuje razvoj tako stanovanjskih kot športno-rekreacijskih vsebin. Medtem ko bo nova stolpnica v Šiški pomembno vplivala na podobo ene najprometnejših mestnih vpadnic, bo širitev Športnega parka Črnuče prispevala k razvoju sodobne športne infrastrukture in večji dostopnosti rekreacijskih površin za prebivalce.

Oba projekta odražata širši trend preoblikovanja mestnega prostora, kjer se povečana potreba po stanovanjih, storitvah in kakovostni javni infrastrukturi vse bolj prepleta z vprašanji trajnostnega urbanega razvoja in kakovosti bivanja.

»Nova stavba Fakultete za strojništvo bo stičišče vrhunskega znanja, raziskovanja in inovacij. Z njo bomo naši akademski skupnosti zagotovili pogoje, primerljive z najboljšimi univerzami v Evropi,« je ob podpisu pogodbe o financiranju poudaril rektor Univerze v Ljubljani. Gradnja enega največjih visokošolskih projektov pri nas se bo začela letos, zaključek pa je predviden v treh letih. V nadaljevanju predstavljamo trenutno stanje in načrtovano podobo nove fakultete.

Podpis pogodbe za enega največjih infrastrukturnih projektov

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič sta podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje in vzpostavitve raziskovalne infrastrukture Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Projekt, vreden 160 milijonov evrov, sodi med največje infrastrukturne in raziskovalne naložbe zadnjih let. Financiranje bo zagotovljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sredstev ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Brdo kot novo tehnološko univerzitetno središče

Fakulteta se bo iz sedanje lokacije v središču Ljubljane, kjer deluje v neposredni bližini Filozofske fakultete, preselila na Brdo. To območje se postopno razvija v pomembno univerzitetno vozlišče na področju tehnike in tehnologije, saj tam že delujejo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Biotehniška fakulteta. Selitev bo dodatno okrepila interdisciplinarno sodelovanje in povezovanje med sorodnimi področji.

Nove fakultetne stavbe že letos

»Poleg finančnih virov so kakovostni infrastrukturni pogoji ključni za razvoj visokošolskega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela,« je ob podpisu poudaril minister Igor Papič. Univerza v Ljubljani bo že letos pridobila dve novi stavbi, saj se zaključujeta novogradnji Medicinske in Veterinarske fakultete. V prihodnjih letih se jima bosta pridružili še nova Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za farmacijo.

Pogoji za razvoj, primerljivi z evropskim vrhom

Rektor Gregor Majdič je izpostavil, da nova stavba ne bo le arhitekturna pridobitev, temveč predvsem prostor, namenjen razvoju vrhunskega znanja. »Z novo infrastrukturo bomo ustvarili pogoje, ki so primerljivi z najboljšimi evropskimi univerzami, hkrati pa bomo okrepili svojo vlogo pri zeleni in digitalni preobrazbi družbe,« je poudaril.

Načrtovani novi študentski domovi

Ob tem je minister Papič skupaj s predstavniki Družbe za svetovanje in upravljanje podpisal tudi pismo o nameri za gradnjo novega študentskega doma v Ljubljani. Predviden objekt bo stal ob Dunajski cesti, v bližini Fakultete za družbene vede, Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete, ter bo zagotavljal približno 500 dodatnih postelj.

V pripravi je tudi projekt novega študentskega doma na Roški, kjer načrtujejo okoli 380 postelj. Zadnji študentski dom v Ljubljani je bil sicer zgrajen leta 2006, zato nove kapacitete predstavljajo pomemben korak k izboljšanju bivalnih pogojev študentov.

Vlada je sprejela državni prostorski načrt za odsek hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom na severnem delu tretje razvojne osi. Gre za pomemben korak k vzpostavitvi sodobne prometne povezave, ki bo prispevala k policentričnemu razvoju države, večji decentralizaciji, gospodarski rasti in izboljšani prometni varnosti, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Država z danes potrjenim dokumentom načrtuje skoraj 12 kilometrov dolgo štiripasovno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda ter naprej proti meji z občino Ravne na Koroškem. Načrt vključuje tudi dvopasovno navezovalno cesto med Otiškim Vrhom in zahodnim delom Dravograda ter dvopasovno obvozno cesto po južnem in vzhodnem robu mesta.

S sprejetjem prostorskega načrta se za severni odsek Slovenj Gradec–Dravograd zaključuje ena najzahtevnejših faz umeščanja v prostor, hkrati pa se odpirajo možnosti za nadaljnje priprave na gradnjo, so po dopisni seji vlade zapisali na ministrstvu.

Ob tem je civilna iniciativa opozarjala na potrebo po zaščiti kmetijskih zemljišč ter vključevanju predlogov lokalnih prebivalcev, zato je pozivala k preložitvi odločanja o prostorskem načrtu.

Na severnem delu tretje razvojne osi sicer že poteka gradnja 17,5 kilometra dolgega odseka med Velenjem in priključkom Slovenj Gradec jug, ki naj bi bil dokončan do jeseni 2029. Za približno 14 kilometrov dolg odsek med avtocesto pri Šentrupertu in Velenjem Dars še pridobiva gradbeno dovoljenje, medtem ko se zadnji del trase – od Dravograda proti Ravnam na Koroškem, Prevaljam in Holmcu ob meji z Avstrijo – še umešča v prostor.

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da vzporedno potekajo tudi aktivnosti na južnem delu tretje razvojne osi. Srednji odsek med Celjem in Novim mestom je trenutno v fazi študije variant, ki obravnava možne trase, njihove vplive na okolje in izvedljivost ter predstavlja podlago za nadaljnje prostorske odločitve in pripravo na gradnjo.

Tretja razvojna os po navedbah ministrstva sodi med štiri največje infrastrukturne projekte aktualne vlade.