Connect with us

ZELENA ENERGIJA

Družba Petrol uradno zagnala svojo drugo vetrno elektrarno na Hrvaškem

Objavljeno

dne

Družba Petrol je včeraj uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina. Polje z devetimi vetrnicami proizvaja okoli 96 gigavatnih ur električne energije na leto. To je že druga Petrolova vetrna elektrarna na Hrvaškem; prva že nekaj let stoji v bližini Šibenika.

“Ljubač je naša prva investicija, ki smo jo izvedli popolnoma brez subvencij,” je danes na novinarski konferenci v Kninu povedala predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. Testno so jo zagnali lani poleti. 4. aprila letos pa je družba Vjetroelektrarna Ljubač prejela status pooblaščenega proizvajalca. Približno 37 milijonov evrov vredno investicijo so tako lahko danes uradno odprli.

Vetrni park Ljubač sestavlja devet vetrnic nazivne moči 3,6 megavata s skupno inštalirano moč 32,4 megavata. S pričakovano letno proizvodnjo 96 gigavatnih ur električne energije lahko zagotavlja ta energent 30.000 povprečnim gospodinjstvom.

Član uprave Petrola Jože Bajuk je spomnil, da imajo zdaj na Hrvaškem dve vetrni elektrarni. Od leta 2017 namreč v bližini Šibenika že obratuje Petrolova vetrna elektrarna Glunča s prav tako devetimi vetrnicami. Njena proizvodnja zadošča za pokritje potreb po elektriki 15.000 povprečnih gospodinjstev.

Z obema vetrnima poljema tako Petrol na Hrvaškem zagotavlja električno energijo za 45.000 povprečnih gospodinjstev.

Drobne Popovičeva je izpostavila izvrstne poslovne rezultate v letu 2021, ko je Petrol ustvaril 124 milijona evrov čistega dobička. V leto 2022 so krenili previdno, a cilji so optimistični, je dejala: “Prihodki od prodaje naj bi dosegli skoraj šest milijard evrov, čisti dobiček pa naj bi se povzpel na 158 milijonov evrov.”

Vetrni park Ljubač sestavlja devet vetrnic nazivne moči 3,6 megavata s skupno inštalirano moč 32,4 megavata. S pričakovano letno proizvodnjo 96 gigavatnih ur električne energije lahko zagotavlja ta energent 30.000 povprečnim gospodinjstvom.

Želimo biti pripravljeni na zeleno prihodnost,” je dejala predsednica uprave. Da so pri teh načrtih resni, po njenih besedah dokazujejo številke – v tekočem investicijskem obdobju 2021-2025 nameravajo 35 odstotkov sredstev nameniti za investicije v energetski prehod, torej izven nafte in naftnih derivatov. Nenazadnje jih v tako smele načrte silijo tudi aktualna energetska draginja in negotove razmere na energetskih trgih.

Poleg obeh vetrnih elektrarn zdaj skupno v okviru skupine Petrol obratuje še 30 manjših sončnih elektrarn in šest malih hidroelektrarn. Družbo pa zanimajo tudi sončne elektrarne, do začetka leta 2023 naj bi bila končana 17 milijonov evrov vredna investicija v tri sončne elektrarne na območju Knina.

Z gradnjo lastnih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije skupina Petrol sledi strateški usmeritvi postati prepoznaven regionalni ponudnik celovitih energetskih in okoljskih rešitev, je povedal Bajuk.

Večina dosedanjih investicij v obnovljive vire energije je slovenska družba usmerila na hrvaški trg, ki je zanjo strateškega pomena. Tovrstne projekte pa ima tudi v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji.

Konec leta je imela skupina Petrol skupno inštalirano moč za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov v višini 68,9 megavata. Bajuk je še povedal, da so lani proizvedli 100 gigavatnih ur elektrike, letos se želijo približati 170 gigavatnim uram.

Industrija

V EU bo pri nakupu izdelkov uveden tudi davek na emisije CO2

Objavljeno

dne

Do leta 2026 bo Evropska unija na nakup jekla, cementa, gnojil, aluminija ter električne energije uvedla plačevanje dodatne tarife, v katero bodo vštete pridelane emisije CO2.

Na ravni Evropske unije bo končno sprejeta pomembna sistemska rešitev, ki bo korenito spremenila dosedanjo obravnavo emisij ogljikovega dioksida. Države članice namreč podpirajo odločitev, da se na nakup uvoženih dobrin kot so jeklo, gnojila, cement, aluminij ter električna energija, pri proizvodnji katerih se ustvarijo ogromne količine onesnaževalskega CO2, uvede dodatna tarifa, ki jo bo moral poravnati kupec.

Uvedba tarifa bi se naj zgodila do leta 2026, glavni namen pa bi bil predvsem zaščita evropske industrije pred tržno nekonkurenčnostjo, ki jo prinaša cenejše blago, proizvedeno v državah z bolj ohlapno okoljsko politiko. Prve sprejeme tarife lahko pričakujemo že v prihodnjem letu, v naslednjih treh letih pa bo ukrep najbrž sprejela kar večina članic.

Pri vpeljevanju tarife je sicer še ogromno vprašanj kot so, kdo bi dajatev pobiral in v kateri proračun bi šla ter kako ukrep sploh implementirati v prakso, predlogom pa se trenutno upirajo tudi številne industrije.

Politika proti industriji – kdo bo zmagovalec?

Tarifa na CO2 je sicer del širšega evropskega podnebnega načrta, ki ima za cilj do leta 2030 zmanjšati raven emisij v Evropski uniji, tako da se ponovno spustimo na količine iz leta 1990. Cilj ni preprosto uresničljiv, saj bo zahteval korenite spremembe v industriji, sodobnih tehnologijah, pa tudi vsakdanjem prometu.

Uvedba tarifa bi se naj zgodila do leta 2026, glavni namen pa bi bil predvsem zaščita evropske industrije pred tržno nekonkurenčnostjo, ki jo prinaša cenejše blago, proizvedeno v državah z bolj ohlapno okoljsko politiko.

Poudarek na podnebno politiko v Evropski uniji trenutno polaga Svetu EU predsedujoča Francija, ki je tudi sama po sebi zelo okoljsko zavedna, odločitev Evropskega parlamenta o tarifi pa lahko pričakujemo do poletja.

Pri vpeljevanju tarife je sicer še ogromno vprašanj kot so, kdo bi dajatev pobiral in v kateri proračun bi šla ter kako ukrep sploh implementirati v prakso, predlogom pa se trenutno upirajo tudi številne industrije. Ali bodo veliki onesnaževalci v industriji končno obdavčeni ali ne, pa bo pokazal le čas.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

Emisije ogljikovega dioksida v energetiki lani rekordne

Objavljeno

dne

Emisije ogljikovega dioksida, povezane z energetskim sektorjem, so lani na globalni ravni narasle za šest odstotkov na rekordnih 36,3 milijarde ton. Po navedbah Mednarodne agencije za energijo gre za najvišjo raven izpustov v zgodovini.

“Povečanje svetovnih emisij ogljikovega dioksida za več kot dve milijardi ton je največje v zgodovini v absolutnem smislu,” piše v sporočilu za javnost Mednarodne agencije za energijo (IEA). Pri agenciji so dodali, da je bilo povišanje večje, kot je bilo znižanje emisij zaradi pandemije leto pred tem.

Povečanje emisij pri IEA povezujejo s splošno uporabo premoga za poganjanje rasti svetovnega gospodarstva v času okrevanja po koronski krizi.

Oživitev povpraševanja po energiji so lani zaznamovali slabo vreme in pogoji na energetskem trgu, predvsem skok cen zemeljskega plina. To je vodilo v več sežiganja premoga, kljub temu da je bilo lani registriranih največ novih obratov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, so pojasnili.

Pri agenciji so dodali, da je največ k dvigu količine svetovnih izpustov emisij toplogrednih plinov na predpandemsko raven prispevala Kitajska. Tam so se emisije med letoma 2019 in 2021 povečale za 750 milijonov ton.

“Kitajsko gospodarstvo je bilo edino večje svetovno gospodarstvo, ki je tako v letu 2020 kot 2021 zabeležilo gospodarsko rast. Emisije so se v teh dveh letih na Kitajskem povečale bolj, kot so v tem času v preostanku sveta upadle,” so podčrtali.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Največja sončna elektrarna v Sloveniji že deluje

Objavljeno

dne

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku minuli petek odprl največjo, 3,036-megavatno sončno elektrarno v državi. Naložba je vredna približno 2,5 milijona evrov brez DDV-ja.

Premier Janez Janša je spomnil, da smo v Sloveniji v prejšnjih desetletjih večino elektrike pridobivali iz ogljičnih virov, danes pa imamo na razpolago trajnostne in zelene vire. Dodal je, da je bil ustanovljen sklad za pravičen prehod, s katerim se bo država oddolžila tistim regijam, v katerih so kopali premog za proizvodnjo električne energije.

Župan Hrastnika Marko Funkl, premier Janez Janša in generalni direktor HSE-ja Viktor Vračar so slavnostno prerezali trak.
Foto: BoBo/Luka Dakskobler

Janša je tudi napovedal, da bodo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na voljo dodatna sredstva. Treba pa je biti pameten in dobro izkoristiti te vire, je dejal.

Po njegovem mnenju Slovenija sončno energijo izkorišča že nekaj let, to je zelena energija. Ocenil je tudi, da se je svet 24. februarja letos spremenil, viri, ki jih imaš doma, so tako danes bolj cenjeni kot v preteklosti. Treba je graditi male hidroelektrarne in sončne elektrarne. Če se nam zgodi kibernetski napad, smo lahko brez električne energije tedne ali mesece, je še dejal.

Generalni direktor HSE-ja Viktor Vračar je povedal, da skupina HSE sledi temeljnemu cilju, to je varna in zanesljiva oskrba z električno energijo. Meni tudi, da nas mednarodni dogodki, kot je ruska agresija na Ukrajino silijo v strateško prestrukturiranje slovenske energetike. Cilj je razogljičenje družbe, a to ne pomeni dezinvestiranja, temveč investiranje, je dejal.

Poudaril je, da Evropska centralna banka ocenjuje, da bo treba v naslednjem desetletju naložbe povečati za 350 milijard evrov letno za doseganje cilja razogljičenja in zmanjševanje odvisnosti od tujih energentov.

Janša je tudi napovedal, da bodo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na voljo dodatna sredstva. Treba pa je biti pameten in dobro izkoristiti te vire, je dejal.

Največja skupnostna sončna elektrarna bo na strehi osnovne šole

Hrastniški župan Marko Funkl je spomnil, da bodo še ta mesec občina ustanovila energetsko zadrugo Zeleni hrast za prehod iz rjavega v zeleno. Tako bo občina postavila največjo skupnostno sončno elektrarno v državi. Postavili jo bodo na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnika, njena zmogljivost pa bo 300 kilovatov.

Po Funklovi oceni se energetika v Zasavje vrača v zeleni obliki, razvoj regije pa je odvisen tudi od cestne infrastrukture.

Na nekdanjem degradiranem območju bo 6748 sončnih modulov letno proizvedlo več kot tri gigavatne ure električne energije, kar zadostuje za letne potrebe po električni energiji približno 800 povprečnih slovenskih gospodinjstev.

Hrastniški župan Marko Funkl (na sliki levo) je spomnil, da bodo še ta mesec občina ustanovila energetsko zadrugo Zeleni hrast za prehod iz rjavega v zeleno. Tako bo občina postavila največjo skupnostno sončno elektrarno v državi.

V prihodnjih letih pa se bo elektrarna razširila do skupne moči približno 14 megavatov, je napovedal Vrečar. Na ta način se v Prapretnem pri Hrastniku ustvarja točka energetskega pravičnega prehoda. HSE s to naložbo vlaga v prihodnjo zanesljivo oskrbo z električno energijo in sledi smernicam EU-ja po zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Podjetje HTZ, ki je hčerinska družba Premogovnika Velenje, je poskrbelo za dobavo opreme, montažo in zagon elektrarne.

Nadaljuj z branjem
DOGODKI17 ur nazaj

GBC Slovenija vabi: Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost (Demonstracija restorativnega grajenega okolja)

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija prireja in vabi na strokovno srečanje:  Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost.  V...

Arhitektura20 ur nazaj

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester...

Arhitektura21 ur nazaj

Priznani arhitekt Norman Foster bo pomagal pri rekonstrukciji ukrajinskega Harkova

Priznani britanski arhitekt Norman Foster bo sodeloval pri načrtovanju obnove uničenja, ki ga je za sabo pustila invazija v Harkovu....

Arhitektura1 dan nazaj

Novo praško filharmonijo bodo snovali danski arhitekti

Na mednarodnem natečaju za gradnjo nove Vltavske filharmonije v Pragi je med devetnajstimi finalisti zmagal danski arhitekturni biro Bjarke Ingels...

Arhitektura1 teden nazaj

V Mariboru bo kmalu zrasla Zdravstvena postaja Magdalena

Mestna občina Maribor je pridobila sofinanciranje za izgradnjo Zdravstvene postaje Magdalena. Vrednost investicije v novo zdravstveno postajo, ki so jo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Bioklimatske pergole Pirnar za dih jemajoči prostor pod soncem

Življenje je zunaj. Pod najlepšo senco in vsestransko pergolo, ustvarjeno za nepozabna doživetja. O tem so se ob toplem sončnem...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Plavajoče mesto v J.Koreji, ki se bo prilagajalo podnebnim spremembam, že kaže prve obrise

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo...

ZELENA ENERGIJA2 tedna nazaj

Družba Petrol uradno zagnala svojo drugo vetrno elektrarno na Hrvaškem

Družba Petrol je včeraj uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina....

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Gradnja tretjega pasu na štajerski vpadnici preložena za nedoločen čas

Propustnost nekaterih odsekov na avtocestah je presežena, zlasti na primorki in štajerki. Če smo si obetali začetek gradnje tretjega pasu...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Kulturno prebujanje turističnega Bleda: novi muzeji in številne kulturno vsebine

Na Bledu nastajajo trije muzeji: pod gradom gradijo muzej sodobne umetnosti, v njegovi bližini bo v prihodnjih letih zaživel arheološki...

POPULARNO