Connect with us

ZELENA ENERGIJA

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Objavljeno

dne

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako dodali za skoraj 60 gigavatov dodatnih kapacitet. A v luči te nepretrgane rasti se evropski proizvajalci fotovoltaike soočajo z vse večjim izzivom – kitajsko konkurenco. Izdelki z Daljnega vzhoda so za tretjino cenejši, štiri velika evropska podjetja se soočajo z likvidnostnimi težavami. Evropska komisija pa želi, da bo do leta 2030 kar 40 odstotkov vseh sončnih panelov, nameščenih v EU, proizvedenih znotraj unije.

Evropski trg sončne energije se sooča s poplavo poceni uvoza s Kitajske, ki resno ogroža domačo proizvodnjo. Evropsko združenje proizvajalcev zato poziva k odločnim ukrepom, ki bi rešili domače proizvajalce. Toda kot pravi Marko Femc iz podjetja Plan net, “evropski industriji ni več pomoči.” 

Evropska unija stoji na prelomnici, saj si prizadeva za prehod v bolj trajnostno in energetsko samozadostno prihodnost. Zaveza k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je neizogibno povezana z investicijami v obnovljive vire energije, pri čemer sončna energija igra ključno vlogo. Poplava poceni izdelkov s Kitajske in Tajvana pomeni spopad z agresivno konkurenco, ki izkrivlja evropska tržna pravila. “Kitajska podjetja plačajo 6,5 odstotka DDV-ja, če izdelke izvozijo, jim država povrne 17,5 odstotka davka,” agresivni pristop opisuje Dag Kralj iz Bisola, enega bolje pozicioniranih in podjetij v Evropi. Dodaja, da se osredotočajo predvsem na kakovost in diverzifikacijo prodaje. 

V zadnjih tednih se je situacija še zaostrila, saj so štiri evropske tovarne sončnih panelov napovedale svoje zaprtje ali pa so že zaprle svoja vrata, med temi je tudi nemški Meyer Burger. Ta paradoks med naraščajočo potrebo po sončni energiji in upadajočo proizvodnjo znotraj EU je opozoril na nujnost ukrepanja. Kitajska deluje po petletkah in to je že njihov tretji cikel, kjer agresivno nastopajo na evropskem trgu, dodaja Kralj. “Ta zgodba s poceni paneli traja že vsaj deset let, Siemens in Bosch sta že leta 2013 končali proizvodnjo z milijardnimi izgubami. Ocenjujem, da je trenutno le pet odstotkov nameščenih panelov v Evropi tudi evropskega porekla.” 

Ponovno davčni ukrepi?

Zaradi presežne globalne proizvodne zmogljivosti, ki jo poganjajo zlasti kitajske tovarne, so cene sončnih panelov padle na točko, kjer so evropski proizvajalci prisiljeni prodajati izdelke z velikimi izgubami. Industrijske skupine pozivajo k ukrepom, da bi se spopadle s to grožnjo. “Evropski proizvajalci so na robu,” pravi Johan Lindahl, generalni sekretar Evropskega sveta za proizvodnjo sončnih panelov (ESMC), ki zahteva hitro in odločno ukrepanje.

Na mizi je več možnosti, ki vključujejo protidampinške preiskave proti Kitajski, ki bi lahko privedle do višjih uvoznih tarif, in spodbude za države članice, da ohranijo proizvodnjo. V duhu kriznega odziva so uradniki EU poudarili, da Komisija “preučuje vse možnosti” in da je pripravljena sprejeti trgovinske ukrepe.

A medtem ko nekateri v industriji, kot je ESMC, menijo, da so evropski proizvajalci tik pred propadom in bi lahko brez nujne podpore zaprli svoje obrate v treh mesecih, drugi, kot je združenje SolarPower Europe, pozivajo proti trgovinskim oviram, saj bi to lahko škodilo industriji in ogrozilo podnebne cilje EU. Tudi Robert Otorepec s podjetja Sol Navitas meni, da takšni ukrepi ne bodo imeli posebne koristi. “To je Evropa že večkrat poskušala, a ji doslej ni uspelo. Tudi evropski proizvajalci solarnih panelov komponente uvažajo s Kitajske. Kakovost pri tem pa ni nič slabša, pač kupiš izdelke višjih cenovnih razredov.”

Na terenu je tako, pravi, da glavne komponente sončne elektrarne večinoma kupujejo od kitajskih podjetij, kamor sodijo solarni moduli in razsmerniki, od evropskih dobaviteljev pa kupujejo nosilne konstrukcije in električne omarice. Podporne komponente z nižjo dodano vrednostjo. “V domeni Kitajske bodo kmalu tudi hranilniki električne energije.”

Evropa se sooča tudi s poplavo kitajskih električnih vozil, ki so veliko cenejša.

Kitajska, ki je lani namestila več sočnih kapacitet kot ves svet skupaj, se lahko tudi odloči in vso proizvedeno količino namesti na domačih tleh. “To posledično lahko povzroči pomanjkanje panelov v Evropi in dvig cen,” dodaja Kristijan Brecl s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Industrijski predstavniki in uradniki EU se tako morajo odločiti in poiskati ravnovesje med zaščito domače industrije in spodbujanjem rasti nameščanja obnovljivih virov energije, da bi zmanjšali odvisnost od uvoza in zagotovili, da bo evropski trg sončne energije lahko izpolnil svoje obljube za prihodnost.

Pripravil: Miha Kranjc

ZELENA ENERGIJA

Energetska prelomnica v EU: reforme poskrbele za stabilne cene in čisto energijo

Objavljeno

dne

Evropska unija je doživela prelomni trenutek na področju energetike.

Obsežne reforme elektroenergetskega in plinskega trga prinašajo potrošnikom stabilnejše cene energije in manjšo odvisnost od fosilnih goriv. Hkrati Unija spodbuja razvoj vodika in drugih razogljičenih plinov. Reforme bodo pomembno prispevale k prehodu na čisto energijo, obenem pa okrepile varnost oskrbe in zaščitile potrošnike.

Več izbire in zaščita za potrošnike

Nove reforme trga z električno energijo prinašajo potrošnikom večjo moč. Izbirali bodo lahko med širšo paleto pogodb in pred podpisom prejeli jasnejše informacije. Možnosti bodo raznolike: od pogodb z dolgoročno fiksno ceno za stabilnost do dinamičnih pogodb, ki omogočajo izkoriščanje ugodnejših cen ob nižjem povpraševanju.

Reforme poskrbijo tudi za tiste v stiski, saj preprečujejo odpoved dobave ranljivejšim potrošnikom. Prav tako se uvajajo dobavitelji v sili, ki bodo preprečili izpade dobave. Novost je tudi možnost souporabe energije, ki jo bodo lahko izkoristili na primer sosedje z namestimi sončnimi elektrarnami na strehah.

Prednosti tudi za podjetja

Evropska podjetja bodo imela dostop do bolj predvidljivih stroškov energije, kar jim bo omogočilo večjo konkurenčnost. Tako gospodinjstva kot podjetja bodo lahko izkoristila nižje stroške obnovljivih virov energije. Države članice EU pa bodo lahko v kriznih razmerah regulirane maloprodajne cene razširile na obe skupini odjemalcev.

Vodik – ključ do čistejše prihodnosti

Novi okvir za plinski trg bo omogočil vzpostavitev trga za vodik, ki bo igral ključno vlogo pri zmanjševanju emisij v težki industriji in prometu. Za potrošnike bodo reforme prinesle lažje prehajanje med dobavitelji plina, učinkovita orodja za primerjavo cen in točne, poštene ter pregledne informacije na računih.

Posodobljeni okvir daje državam članicam EU tudi možnost prepovedi ali omejitve uvoza zemeljskega plina po plinovodih in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Rusije in Belorusije.

Evropski zeleni dogovor

Reforme trga energije so pomemben korak k doseganju ciljev Zelenega dogovora EU, ki si prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2050.

S prehodom na čistejše vire energije Unija zmanjšuje odvisnost od uvoza fosilnih goriv, krepi energetsko varnost in omogoča potrošnikom in podjetjem stabilnejše cene ter več možnosti izbire.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Objavljeno

dne

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka, je povedal pristojni minister Bojan Kumer, ki je prepričan, da je neizkoriščenih zmogljivosti še veliko.

Sloveniji tako ne bo treba kupiti statističnega prenosa, kot je bil primer v treh letih prej, ko je za to skupno odštela skoraj 18 milijonov evrov. Med razlogi za povečanje deleža je večja proizvodnja iz hidroelektrarn in sončnih elektrarn ter večji delež biogoriv v prometu, a tudi manjša končna poraba energije.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ocenil, da je na področju sončne energije še veliko neizkoriščenega potenciala. Ob tem si prizadevajo okrepiti naložbe v distribucijsko omrežje, da se bodo lahko priklopile nove elektrarne.

Trenutno je odobrenih okoli 70 odstotkov vlog. Na drugi strani je okoli 60 odstotkov soglasij za priključitev neizkoriščenih.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

V Srbiji s pomočjo slovenskega kapitala zagnali 22 vetrnih elektrarn

Objavljeno

dne

Avtor

V Golubcu na vzhodu Srbije blizu meje z Romunijo so uradno odprli eno največjih vetrnih elektrarn v jugovzhodni Evropi. Partnerja 165 milijonov evrov vredne naložbe sta srbska družba MK Group in slovenski sklad Alfi Renewables.

Skupaj so 22 najsodobnejših vetrnic postavili v dveh letih, letno pa bodo lahko proizvedli 310 gigavatnih ur zelene energije, kar je dovolj za oskrbo 75.000 gospodinjstev.

Moč elektrarne Krivača, ki stoji v treh občinah, je 105,6 megavata. Turbine je dobavil nemški Nordex, medtem ko je transformatorsko postajo postavil slovenski Kolektor Etra. Vetrnice so visoke 179 metrov, park in infrastrukturo pa so zgradili po tržnih pogojih, tako da Srbiji ni bilo treba primakniti nič. Sklenjena je bila tudi prodaja energije po dolgoročni pogodbi.

“Te vetrnice so zgled, kakšno bi moralo biti pridobivanje elektrike pri nas,” je na odprtju dejal predsednik uprave MK Group Mihailo Janković.

To je četrta vetrna elektrarna za srbsko MK Group in ena prvih naložb slovenskega podjetja Alfi Renewebels oziroma največjega regionalnega sklada za zelene energetske investicije Alfi Green. Park, ki bo letno prihranil 120.000 ton izpustov CO2, so zgradili v dveh letih, čeprav ima Srbija povsem evropsko zakonodajo, ko gre za gradbena dovoljenja in vplive na okolje.

Vetrna elektrarna Krivaća je ena izmed večjih investicij Slovenije v Srbiji. Foto: Alfi Renewables

“Imajo zelo poenostavljene procese in zelo se ve, kdo je stranka v postopku, predvsem pa tudi časovnice, kako lahko sončno ali vetrno elektrarno umestiš v prostor. In tukaj investitorji v Sloveniji vedno naletimo tudi na težavo lokalne skupnosti,” je povedal predsednik naložbenega odbora Alfi Green sklada Tomaž Berločnik.

Medtem v Srbiji že sodelujejo tudi pri gradnji sončnih elektrarn, naslednje investicije bodo na Hrvaškem. Upajo, da bodo ob spremembah zakonodaje, med drugim z nadomestili za občine, lahko več investirali tudi doma.

“Ustvariti moramo razmere, v katerih bodo vlagatelji pripravljeni sodelovati pri takih projektih. To je naloga države, zasebniki pa morajo prepoznati priložnost,” je dejal srbski premier Miloš Vučević.

Slovenski veleposlanik v Srbiji Damjan Bergant je ob tem izrazil željo, da pridejo tudi srbske investicije v Slovenijo.

Pri financiranju je pomagal konzorcij štirih bank, med njimi je NLB, ki se zdaj s partnerjem v Krivači Miodragom Kostićem oziroma njegovim holdingom Agri Europe, med drugim že lastnikom Gorenjske banke, bori za delež avstrijske Addiko banke.

Nadaljuj z branjem
Dizajn5 dni nazaj

Oblikovalska nagrada za mobilno enoto Ilustratorski kot tandema Sara&Sara 

Ilustratorski kot, ki sta ga za Center ilustracije oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica, združeni v tandemu Sara & Sara,...

Arhitektura1 teden nazaj

Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir

Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Energetska prelomnica v EU: reforme poskrbele za stabilne cene in čisto energijo

Evropska unija je doživela prelomni trenutek na področju energetike. Obsežne reforme elektroenergetskega in plinskega trga prinašajo potrošnikom stabilnejše cene energije...

RAZSTAVA3 tedni nazaj

Na Portugalskem poklon razstavi o Stanku Bloudku

Portugalski muzej letalstva in Tehnični muzej Slovenije sta z razstavami zaznamovala 100 let prvega preleta Atlantika. Portugalsko muzejsko združenje je...

DOGODKI4 tedni nazaj

V Centru Rog pregledna razstava ob 20-letnici kolektiva Oloop

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Podnebna aktivista z oranžno barvo poškropila znameniti Stonehenge

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška,...

ZELENA ENERGIJA4 tedni nazaj

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka,...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 mesec nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 mesec nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

POPULARNO