Prehodna obdobja prinašajo zanimiv pojav. Zunanja temperatura se lahko več ur zadržuje zelo blizu notranji, objekt pa je zaradi sodobnega stavbnega ovoja dobro zatesnjen.

Prav takrat eden od pomembnih mehanizmov naravnega prezračevanja občutno oslabi.

Naravno prezračevanje skozi odprtine poganjata predvsem veter in razlika med notranjo ter zunanjo temperaturo.

Ko je temperaturna razlika večja, razlika v gostoti zraka ustvarja naravni vzgon oziroma tako imenovani stack effect. Topel in hladnejši zrak imata različni gostoti, zaradi česar se v objektu pojavijo tlačne razlike, ki pomagajo pri izmenjavi zraka.

Ko se notranja in zunanja temperatura približata, ta pogonska sila oslabi.

Takrat postane naravno prezračevanje bistveno bolj odvisno od vetra, njegove smeri, velikosti in položaja odprtin ter možnosti navzkrižnega prezračevanja.

Dve odprtini na različnih straneh objekta lahko ob ugodnem vetru omogočita zelo učinkovito izmenjavo. Ena sama odprtina v skoraj brezvetrnih razmerah pa lahko ustvari povsem drugačen rezultat.

A odprto okno ne zagotavlja vedno učinkovite izmenjave zraka

Pri dobro zatesnjenih objektih zato ni dovolj vedeti, da so bila okna odprta. Za dejansko izmenjavo zraka so pomembni pogoji, v katerih naravno prezračevanje poteka.

Prav v prehodnih obdobjih, ko so temperaturne razlike majhne, se izraziteje pokaže omejitev prezračevanja, ki je odvisno od trenutnih vremenskih razmer.

Pri nadzorovanem mehanskem prezračevanju za izmenjavo zraka skrbijo ventilatorji, ki ustvarjajo kontroliran pretok: iz prostora se odvaja izrabljen zrak, vanj pa se dovaja svež zunanji zrak. Pri sistemih z rekuperacijo se pri tem del energije odvodnega zraka prenese na dovodni zrak, zato prezračevanje poteka z manjšimi toplotnimi izgubami.

Sistem i-Vent gre še korak dlje s pametno diagnostiko zraka i-Cube. Ta spremlja CO₂, relativno vlažnost, hlapne organske spojine in zunanje vremenske razmere ter glede na zaznane spremembe samodejno prilagaja delovanje prezračevanja.

Tako izmenjava zraka ni odvisna zgolj od tega, ali trenutna temperatura, veter in razporeditev odprtih oken ustvarjajo ugodne pogoje za naravno prezračevanje.

Več informacij o sistemu i-Vent in pametni diagnostiki i-Cube je na voljo TUKAJ.

Pri sodobnih logističnih, industrijskih in poslovnih objektih kakovost izvedbe ni več dovolj. Ključ do uspešnega projekta je zgodnje vključevanje strokovnjakov za elektroinštalacije, avtomatizacijo in tehnično varovanje, saj lahko že v fazi projektiranja bistveno vplivajo na funkcionalnost objekta, optimizacijo investicije in možnosti prihodnjih nadgradenj.

V Skupini Tenzor zato investitorjem, projektantom in izvajalcem zagotavljamo celovito podporo – od projektiranja in izvedbe do zagona sistemov ter vzdrževanja. Z lastnim projektnim in razvojnim oddelkom omogočamo hitro prilagajanje projektnih rešitev ter učinkovito usklajevanje vseh tehničnih sistemov skozi celoten življenjski cikel objekta.

Med našimi referencami izstopa sodelovanje pri logističnem centru XXXLutz v avstrijskem Zurndorfu, ki z 510.000 m² bruto površine objekta sodi med večje logistične objekte v Evropi. Na projektu, ki smo ga zaključili v lanskem letu, smo izvedli več kot 800 kilometrov nizko- in srednjenapetostnih povezav, priključili več kot 5.000 naprav, namestili 64 kilometrov svetlobnih tras in 10.000 svetilk, dobavili nizko- in srednjenapetostne stikalne bloke ter izdelali izvedbeno projektno dokumentacijo.

Pomembna referenca je tudi TEDi logistični center v Sežani, kjer smo leta 2023 na več kot 60.000 m² izvedli celovite elektroinštalacije, avtomatizacijo in tehnične sisteme. Potek izvedbe si lahko ogledate v videu.

Izkušnje na logističnih in industrijskih projektih v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in drugje v Adria regiji potrjujejo, da so pri objektih takšnega obsega odločilni predvsem zgodnje načrtovanje, usklajenost vseh projektnih deležnikov in partner, ki prevzame odgovornost za celovito izvedbo – od prve projektne rešitve do zanesljivega delovanja objekta tudi po njegovi predaji investitorju.

Iščete partnerja za celovite elektroinštalacijske rešitve, avtomatizacijo ali tehnično varovanje?

Stopite v stik z nami na tenzor@tenzor.si

Hlajenje deluje in načrtovana temperatura je dosežena. Kljub temu se stanovalci zjutraj zbujajo v spalnici s težkim zrakom, dnevni prostor ob večjem številu ljudi hitro postane zadušljiv, po prhanju pa se vlaga v kopalnici dolgo zadržuje.

Pri takšnih pritožbah se običajno najprej preverjajo klimatska naprava, moč hlajenja in nastavitve termostata. Toda temperatura je le eden od podatkov, ki določajo kakovost bivalnega okolja.

Ohlajen prostor še nima nujno urejene mikroklime

Klimatska naprava lahko prostor učinkovito ohladi, ne zagotavlja pa sama po sebi tudi zadostne izmenjave zraka. V dobro zatesnjenem objektu se zato kljub prijetnim 23 stopinjam lahko kopičijo vlaga, izdihani CO₂, vonjave in hlapne organske spojine.

Razlike med prostori so lahko precejšnje.

Termostat na hodniku kaže ustrezno temperaturo, v zaprti spalnici pa se razmere ponoči hitro poslabšajo. Podobno velja za dnevno sobo, ko se v njej zadržuje več ljudi, ali za kopalnico po prhanju.

Če stanovalci težavo rešujejo z odpiranjem oken, v objekt nenadzorovano vstopajo vročina, zunanja vlaga, hrup, prah in mrčes.

Hkrati se poveča obremenitev hladilnega sistema, ki mora znova vzpostaviti želeno temperaturo.

En podatek ne opiše razmer v celotnem objektu

Pri načrtovanju ali prenovi stavbe zato ni dovolj spremljati le notranje temperature. Pomembno je tudi, kaj se dogaja z vlago in kakovostjo zraka v prostorih, kjer ljudje dejansko preživijo največ časa.

Nadzorovano decentralno prezračevanje omogoča odvod izrabljenega zraka in dovod filtriranega zunanjega zraka ob zaprtih oknih. Rekuperacija  pri tem pomaga ohranjati doseženo temperaturo, zato prezračevanje ne izniči učinka hlajenja.

Pri sistemu i-Vent pametna diagnostika i-Cube spremlja vlago, ocenjeni CO₂, hlapne organske spojine in zunanje temperature.

Delovanje prezračevanja nato prilagaja trenutnim razmeram, namesto da bi sistem deloval zgolj po vnaprej določenem urniku ali nastavitvah posamezne stenske enote.

Takšen način upravljanja omogoča celovitejši nadzor nad poletno mikroklimo in zmanjšuje razliko med načrtovanimi pogoji ter dejanskim udobjem v posameznih prostorih. Objekt tako ni le ustrezno ohlajen, temveč tudi prijeten za bivanje.

Več informacij o sistemu i-Vent, pametni diagnostiki i-Cube in možnostih strokovne vgradnje je na voljo TUKAJ.