ZANIMIVOSTI
Energetski turizem – ko infrastruktura postane doživetje
Obisk hidroelektrarn, vetrnih in sončnih parkov kot nova trajnostna turistična niša
Energetika postaja vse bolj privlačen del sodobne turistične ponudbe – prostor, kjer se prepletajo tehnologija, trajnost in izkustveno učenje.
Turizem je dolgo temeljil na klasičnih motivih: morje, gore, kulturna dediščina. Danes pa se vse več popotnikov odloča za poti, ki razkrivajo delovanje sodobne družbe in prihodnost njenega razvoja. Ena od hitro rastočih evropskih niš je energetski turizem – obisk hidroelektrarn, vetrnih parkov, solarnih polj in drugih objektov, ki so običajno skriti pred javnostjo, a odločilni za vsakdanje življenje.
Hidroelektrarne kot prostori tehnične dediščine
V Sloveniji hidroelektrarne že dolgo niso več zgolj industrijski objekti, temveč tudi prostori, ki vabijo obiskovalce. Hidroelektrarna Fala, najstarejša velika elektrarna na Dravi, je danes pomembna tehniška znamenitost, ki vsako leto privablja šole, društva in posameznike. Muzejska zbirka in ogled delujoče naprave pričarata vtis tehnične katedrale – stičišča zgodovine, znanja in sodobne energije.
Podobno velja za elektrarne na Savi, kjer občasni dnevi odprtih vrat obiskovalcem omogočajo vpogled v običajno nedostopne prostore: komandne centre, turbine in jezove. Za mnoge je to prva priložnost, da razumejo, kako električna energija dejansko pride do njihove vtičnice.

Vetrnice kot simbol prihodnosti
Čeprav vetrna energija v Sloveniji še ni razvita v večjem obsegu, so vetrnice v tujini že postale prepoznaven del turistične krajine. Na Danskem in Nizozemskem so vključene v kolesarske poti, na katerih se obiskovalci povzpnejo do opazovalnic z razgledi na polja turbin. Posebej zanimivi so offshore vetrni parki, do katerih vodijo organizirani ogledi z ladjami.
Vetrnice imajo močan simbolni naboj – predstavljajo prehod v ogljično nevtralno prihodnost. Zato pogosto postanejo kulisa kulturnih in športnih dogodkov, od koncertov do maratonov. Energetski turizem v tem kontekstu presega informativni okvir in postane doživljajska estetika sodobne energije.
Sončni parki – nova krajinska identiteta
Solarne elektrarne so bile dolgo predmet kritik zaradi vpliva na krajinsko podobo, vendar številne destinacije v zadnjih letih dokazujejo, da je mogoče te površine vključiti v turistično-izobraževalno ponudbo.
V Italiji in Španiji so urejene učne poti skozi solarne parke, kjer obiskovalci spoznajo delovanje fotonapetostnih panelov, njihovo proizvodnjo energije in vlogo v lokalni skupnosti.
V Nemčiji so nekdanje rudniške površine spremenili v obsežna sončna polja – simbol preobrazbe industrijskih regij. Tam obiskovalci ne občudujejo le tehnologije, temveč razumejo širšo zgodbo energetskega prehoda – od premoga k soncu.
Spoj znanja, tehnologije in doživetja
Privlačnost energetskega turizma izhaja iz njegove dvojne narave: je poučen in hkrati doživljajski. Obiskovalci ne prihajajo le gledat strojev, temveč želijo razumeti sisteme, ki poganjajo sodobni svet.
Pri tem imajo ključno vlogo interpretacija in interaktivnost – multimedijske predstavitve, didaktični modeli in praktični preizkusi. Otroci lahko sami zavrtijo mini turbino, odrasli pa s kolesarjenjem ustvarijo električno energijo na generatorju.
Turistični ponudniki ugotavljajo, da se ta segment odlično povezuje z drugimi dejavnostmi: ogled hidroelektrarne lahko spremlja kulinarična izkušnja lokalne hrane, obisk vetrnega parka pa vinska degustacija v bližnjem vinogradu. Energetika tako postane vezni člen med tehnologijo, kulturo in naravo.

Trajnost kot vsebina in vrednota
Energetski turizem ima izrazit trajnostni značaj. V času, ko so okoljska vprašanja vse bolj v ospredju, zanimanje za obnovljive vire energije predstavlja logično nadgradnjo trajnostnega potovanja. Obiskovalci želijo videti, da so rešitve konkretne, ne le konceptualne.
Takšni obiski imajo tudi ozaveščevalno funkcijo: spoznanje, koliko znanja in tehnologije je potrebne za proizvodnjo elektrike, pogosto spremeni pogled na lastno porabo energije. Poraba tako postane osebna izkušnja, ne več abstraktna številka na računu.
Slovenija – energetski potencial v nastajanju
Slovenija ima vse pogoje, da energetski turizem razvije v prepoznaven turistično-strokovni produkt. Hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči, manjše sončne elektrarne in načrtovani vetrni projekti so naravne točke na novi turistični karti države.
Poleg tega ima Slovenija bogato tehniško dediščino – od starih mlinov do industrijskih spomenikov – ki bi jo bilo mogoče vključiti v sodobno trajnostno zgodbo.
Nekaj primerov že obstaja: ob HE Fala je zanimiv tudi primer Termoelektrarne Šoštanj, kjer so organizirani strokovni ogledi. V prihodnje bi lahko podobno vlogo prevzeli tudi sončni parki, ki nastajajo po državi.
Pogled naprej
Energetski turizem je še razmeroma mlad pojav, vendar z izrazitim razvojnim potencialom. Ni zgolj nova turistična atrakcija, temveč način, kako obiskovalci razumejo energetsko tranzicijo in njen vpliv na družbo.
Ko obiskovalec stopi v notranjost hidroelektrarne ali se sprehodi med vetrnicami, postane prehod v zeleno prihodnost oprijemljiv.
Če bo Slovenija znala povezati tehniško dediščino, sodobne obnovljive vire in premišljeno turistično ponudbo, se lahko uveljavi kot evropska destinacija, kjer se turizem sreča z energijo prihodnosti – in kjer postane trajnost ne le vrednota, temveč izkušnja.
ZANIMIVOSTI
Ljubljanski živalski vrt čaka sodobna arhitekturna prenova
Ljubljanski živalski vrt bo v prihodnjih letih dobil prenovljen vhodni kompleks in sodobneje urejen javni prostor. Mestna občina Ljubljana je zaključila javni projektni natečaj za prenovo vhodnega območja ZOO Ljubljana, s katerim želi izboljšati dostopnost, funkcionalnost in celostno podobo enega najbolj obiskanih javnih prostorov v prestolnici.
Izbrana natečajna rešitev predvideva nov vhodni objekt, preoblikovan vstopni trg ter prenovljene povezave z okoliškim urbanim in naravnim okoljem. Poseben poudarek je namenjen urejanju območja ob Večni poti, kjer bo vzpostavljena t. i. živa ograja, ki bo ustvarjala bolj odprt in prijazen stik med živalskim vrtom ter javnim prostorom.

Nov vhod kot sodobna mestna točka
Prenova ne zajema zgolj vhodnega objekta, temveč celovito preobrazbo območja. Predvidena je tudi ureditev dela Večne poti ter izgradnja novega mostu oziroma prehoda, ki bo omogočal neposredno povezavo z načrtovano garažno hišo.
Po ocenah Mestne občine Ljubljana bo nova ureditev pomembno izboljšala dostopnost živalskega vrta, hkrati pa ustvarila kakovostnejšo izkušnjo za obiskovalce že ob samem prihodu. Projekt predstavlja tudi pomemben korak v nadaljnjem razvoju živalskega vrta kot enega ključnih izobraževalnih, rekreacijskih in turističnih središč mesta.
Dva trga in jasna prostorska identiteta
Zmagovalno rešitev so pripravili arhitekti Dino Mujić, Katja Ivić in Maruša Kunstek iz podjetja AAMERAK, projektiranje, d. o. o.

Po oceni natečajne komisije projekt odlikuje prepoznaven arhitekturni koncept, ki jasno organizira prihod in odhod obiskovalcev. Osrednji element zasnove predstavljata dva medsebojno povezana javna prostora – zunanji vstopni trg, namenjen prihodu obiskovalcev, in notranji izstopni trg, ki omogoča umirjen zaključek obiska živalskega vrta.
Takšna organizacija prostora prispeva k boljši preglednosti, večji funkcionalnosti in prijetnejšemu doživljanju celotnega območja.
Zelena meja med mestom in naravo
Pomemben del natečajne rešitve predstavlja tudi krajinska ureditev. Tako imenovana živa ograja bo zasnovana kot kombinacija obstoječe vegetacije in novih zasaditev, ki bodo nadomestile klasične fizične prepreke.
Nova zelena meja bo zagotavljala potrebno varnost in zaščito območja, obenem pa bo vizualno bolj odprta ter bo omogočala več stika med mestnim prostorom in naravnim okoljem živalskega vrta. Projekt tako sledi sodobnim načelom trajnostnega načrtovanja, kjer arhitektura, krajinska ureditev in javni prostor tvorijo povezano in uporabnikom prijazno celoto.

Arhitektura
Pariški Tour Triangle dosegel končno višino in preoblikoval mestno veduto
Kontroverzni nebotičnik Tour Triangle v Parizu, ki ga je zasnoval švicarski arhitekturni biro Herzog & de Meuron, je dosegel svojo končno višino 180 metrov. S 42 etažami se je uvrstil med najvišje stavbe francoske prestolnice, ta status pa bo po vsej verjetnosti ohranil še dolgo časa. Mesto je namreč leta 2023 ponovno uvedlo strožje višinske omejitve za novogradnje, kar bistveno omejuje možnosti za nastanek podobno visokih objektov v prihodnosti.
Pomemben gradbeni mejnik je arhitekturni biro obeležil tudi na družbenem omrežju Instagram. Ob tem so zapisali, da je stavba dosegla predvideno višino in da njena prepoznavna silhueta že zaznamuje pariško obzorje. Poudarili so še, da bo Tour Triangle večnamenska mestna destinacija z javnimi površinami, trgovinami, delovnimi prostori, hotelom, terasami in panoramskim razglediščem na vrhu, ki bo dostopno širši javnosti. Po njihovih besedah bo objekt povezoval širše območje Pariza z zgodovinskim središčem ter ustvarjal stičišče domačinov in obiskovalcev z vsega sveta.

Arhitekturna zasnova med ambicijami in nasprotovanji
Herzog & de Meuron sta stavbo oblikovala tako, da se iz središča mesta kaže kot tanek stolp, medtem ko z vzhodne in zahodne strani razkriva svojo značilno trikotno obliko. V objektu bodo hotel, pisarniški prostori, trgovine, restavracije in konferenčni center. Pomemben del zasnove predstavljajo tudi solarni paneli, ki bodo nameščeni vzdolž celotne južne fasade.
Do dosežene višine je projekt prišel po dolgem in zahtevnem procesu. Prvotni načrti so predvidevali začetek gradnje že leta 2006, vendar so projekt večkrat upočasnili pravni postopki, politična nasprotovanja in kritični odzivi dela javnosti. Gradbena dela so se zato dejansko začela šele leta 2022.

Nebotičnik, ki vpliva tudi mestno politiko
Tour Triangle je skupaj z nebotičnikoma Tours Duo, visokima 125 in 180 metrov, pomembno vplival na razprave o prihodnjem razvoju pariške vedute. Prav ti projekti veljajo za enega od razlogov, da je mesto ponovno zaostrilo pravila glede višine novogradenj.
Med letoma 1977 in 2010 je bila v Parizu dovoljena gradnja stavb do največ 37 metrov višine. Omejitev je leta 2010 odpravil takratni župan Bertrand Delanoë, ki je za poslovne stolpnice določil zgornjo mejo 180 metrov, za stanovanjske objekte pa 50 metrov.
V okviru širše bioklimatske strategije razvoja mesta je bila višinska omejitev ponovno uvedena leta 2023 pod vodstvom nekdanje županje Anne Hidalgo. Namen ukrepa je bil po njenih besedah ohraniti Pariz kot privlačno, kakovostno in ljudem prijazno urbano okolje ter hkrati omejiti vpliv velikih gradbenih posegov na značilno podobo mesta.
Slovenija
Nov vodnik za varno delo na prostem v času vročinskih valov
Ministrstvo je pripravilo nov vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, ki odgovarja na ključno vprašanje, kdaj in s katerimi ukrepi je treba zaščititi delavce pred vplivi vročine. Vodnik prinaša konkretne usmeritve za pravočasno ukrepanje ob naraščajočih temperaturah ter podpira delodajalce in strokovne delavce pri zagotavljanju varnih in zdravih delovnih razmer.
Podnebne spremembe tudi v Sloveniji vse pogosteje prinašajo kratkotrajne, a izrazito intenzivne vročinske valove, ki pomembno vplivajo na delovne razmere, zlasti pri delu na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sončnemu sevanju ter povečani relativni vlažnosti zraka predstavlja resno tveganje za zdravje zaposlenih, še posebej pri fizično zahtevnih opravilih v panogah, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne dejavnosti.

V takšnih razmerah postaja zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev ključen element sistema varnosti in zdravja pri delu. Na strani delodajalcev je odgovornost, da pravočasno prepoznajo tveganja in uvedejo primerne preventivne ukrepe, medtem ko morajo zaposleni predpisana navodila dosledno izvajati. Zakonski okvir določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki med drugim nalaga tudi pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja.
V Sloveniji se je strokovna pozornost vplivu visokih temperatur na zdravje okrepila po letu 2017, dodatno pa se je tematika varnosti pri delu v ekstremnih temperaturnih pogojih izpostavila po letu 2020. Pomemben premik je bil dosežen leta 2023 z izdajo slovenskega prevoda smernic Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu »Vročina pri delu – smernice za delovna mesta«. Nadaljnji korak je sledil leta 2025 z dopolnitvijo Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki vključuje tudi določila za delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C.
Zaradi potreb iz prakse po bolj jasnih in časovno opredeljenih usmeritvah je bil pripravljen novi vodnik »Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov«, ki v ospredje postavlja operativne postopke ukrepanja. Dokument natančneje opredeljuje, kdaj in kako začeti izvajati posamezne ukrepe za omejevanje vplivov vročine. Pri tem se opira na smernice EU-OSHA ter na sistem vremenskih opozoril in kazalnik toplotnega okolja UTCI, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Vodnik je namenjen predvsem delodajalcem ter strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu kot praktična podpora pri uresničevanju zakonskih obveznosti. Njegov ključni namen je zmanjševanje tveganj, povezanih s prekomerno toplotno obremenitvijo, ter izboljšanje varnosti in zdravja zaposlenih v obdobjih vse pogostejših vročinskih ekstremov.
VIR: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
-
E-Mobilnost2 meseca nazajPreobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči
-
Materiali2 meseca nazajKo je beton tudi arhitekturni element
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajPrenovljeni Bloudkov park v Tivoliju: sodobna otroška krajina z dediščinskim značajem
-
Arhitektura2 meseca nazajNadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
-
KULTURA2 meseca nazajNačrtovana združitev kulturnih institucij v Novi Gorici odpira razpravo o prihodnjem upravljanju kulture
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajObnova Partizanske bolnice Franja v zaključni fazi: odprtje predvideno leta 2027
-
Slovenija1 mesec nazajDEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov
-
OKOLJE2 meseca nazajMaribor znova potrjen kot mesto dreves

