Connect with us

Arhitektura

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Objavljeno

dne

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na 18. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia.

Namen poziva je izbrati projekt in projektno skupino, ki bo zasnovala, oblikovala, izvedla in predstavljala slovenski paviljon na 18. mednarodni razstavi arhitekture. K sodelovanju so vabljeni arhitekti, krajinski arhitekti, urbanisti, oblikovalci, umetniki, kustosi, raziskovalci in drugi posamezniki (pa tudi organizacije) različnih izobrazb oziroma profilov, aktivni na področju arhitekture, krajinske arhitekture, prostorskega načrtovanja in drugih disciplin, ki lahko prispevajo h koncipiranju, produkciji in predstavitvi vsebin paviljona. 

Slovenska predstavitev na bienalu naj prispeva k sodobni mednarodni razpravi o arhitekturi in naj trenutno arhitekturno situacijo v Sloveniji poveže z mednarodnim diskurzom. Koncept predstavitve v paviljonu naj izhaja iz aktualnih vprašanj in razprav o sodobni arhitekturi in družbi.

Mednarodna razstava arhitekture La Biennale di Venezia je najprestižnejša svetovna predstavitev arhitekture. Njen namen je predstaviti čim bolj celovit pregled idej, tem in projektov, ki obravnavajo razvoj in možne prihodnosti arhitekture in načrtovanja mest v odnosu do spreminjajoče se družbene situacije. Bienale je edinstvena priložnost za mednarodno povezovanje, saj združuje najprodornejše arhitekte, kustose in druge ustvarjalce z vsega sveta. S sodelovanjem na bienalu sta izbranim avtorjem in njihovemu projektu omogočeni mednarodna vidnost in strokovna izmenjava, ki odpirata vrata novim priložnostim.

Slovenski paviljon na 18. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia bo v razstavnem prostoru Arsenala odprt od 20. maja do 26. novembra 2023.

Za predstavitev Slovenije na omenjeni mednarodni razstavi arhitekture je bil na podlagi sklepa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije kot delegirana ustanova imenovan Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Za komisarko Republike Slovenije je bila imenovana Maja Vardjan.

Tema bienala in izhodišča za slovenski paviljon

Kustosinja 18. mednarodne arhitekturne razstave je arhitektka, pedagoginja in pisateljica Lesley Lokko, ki je osrednjo temo bienala opredelila z naslovom Laboratorij prihodnosti (The Laboratory of the Future). V svoji izjavi je izpostavila nestabilnost današnjega sveta, v katerem se »vsak dan pojavljajo nove napetosti med narodi, sosedi, domačini in prišleki; med nami in našimi ‘Drugimi’, med nami in našim okoljem«. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe.

Tematsko izhodišče slovenskega paviljona v Benetkah je obravnava različnih svetov in izzivov današnjega časa znotraj razširjenega polja arhitekture, podobno kot Lesley Lokko izpostavlja proces dekolonializacije in nujnost zmanjšanja ogljičnega odtisa. Bienale je zamišljen kot laboratorij prihodnosti, pri čemer kustosinja idejo laboratorija, ki ga običajno razumemo kot prostor znanstvenih raziskovanj, povezuje z analizo pojma »delavnica« sociologa Richarda Sennetta, ki ta pojem razširja na skupna prizadevanja, ki ohranjajo družbo.

V času, ko si družbene, gospodarske, ekološke in zdravstvene krize sledijo vedno bolj pogosto in vedno bolj intenzivno, je nujno spodbujanje novih oblik sodelovanja ter izmenjav znanja med različnimi akterji in disciplinami. Vedno večja polarizacija družbe in ranljivost naravnega okolja tudi v Sloveniji kličeta po ustvarjanju ustreznih pogojev in prostorov za sobivanje, pri čemer je nujen premislek arhitekturnega delovanja tako v smislu mišljenja kot načrtovanja arhitekture.

Lesley Lokko, kustosinja 18. mednarodne arhitekturne razstave je arhitektka, pedagoginja in pisateljica ter Roberto Cicutto, predsednik mednarodne arhitekturne razstave.

Slovenski paviljon na bienalu je priložnost za razvoj in predstavitev realnih in/ali spekulativnih projektov, ki skozi obravnavo problematik današnjega časa in iskanje skupnih prihodnosti redefinirajo vlogo arhitekturne discipline v smeri bolj kritičnega, odgovornega in transformativnega načina delovanja. Koncept slovenskega paviljona naj se navezuje na temo bienala (Laboratorij prihodnosti) in naj obenem izhaja iz specifik lokalnega konteksta.

Izjavo kustosinje Lesley Lokko si lahko preberete tukaj.

Več informacij za prijavo in pogoje sodelovanja najdete na tukaj.

Arhitektura

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Objavljeno

dne

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo o kakovostnih ambientih, ki bi jih lahko imele naše krajine, kraji in stavbe.

Zato so se letos na seminarskih skupinah na fakulteti ukvarjali tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje.

Fakulteta za arhitekturo predstavlja sklepno razstavo seminarjev fakultete, ki jo je naslovila Polna hiša – odpirajo jo danes, na ogled pa bo do 21. junija. Razstava raziskuje prostor skozi prizmo akutnih vprašanj, kot so izjemni vremenski pojavi, prihodnji razvoj univerzitetnega mesta in vnovična uporaba kulturne dediščine. Obravnava jih v širšem kontekstu, preizkuša rešitve in predlaga alternative.

Po besedah dekana Mihaela Dešmana je sklepna razstava sežetek celoletnega dela seminarskih skupin. “Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru”.

O trojici seminarjev pove, da se v teh sprašujejo, “kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej“.

Foto: Fakulteta za arhitekturo

Sedem seminarjev se je povezalo v še širši kontekst raziskovalnega projekta HEI-TRANSFORM, ki ga koordinira ljubljanska Fakulteta za arhitekturo. Temeljni raziskovalni projekt na področju vnovične uporabe nepremične kulturne dediščine združuje 14 institucij in najvidnejše strokovnjake. Študenti arhitekture in urbanizma na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na razstavi predstavljajo štiri revitalizacijske laboratorije – naselbinsko dediščino Kostanjevice na Krki, opuščeno industrijsko dediščino v središču Hrastnika, grajski grič v Gornji Radgoni z njegovo arheološko dediščino ter grad Hrastovec. S sodelovanjem raziskovalcev in inovativnega participatornega pristopa k načrtovanju so oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k razvoju modela trajnostnega pristopanja k prilagojeni ponovni rabi opuščene dediščine.

Prostorska vizija razvoja Univerze v Ljubljani je povezala štiri seminarje Fakultete za arhitekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za prostorsko sociologijo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ljubljansko Filozofsko fakulteto ter gostujoče institucije. Z odzivi opozarjajo na dejstvo, da mora univerza poleg reprezentančne in simbolne vloge ujeti tudi duha časa, ki zahteva programsko vedno bolj fleksibilne in nedoločene prostore, pa tudi univerzalno dostopnost, ogljično nevtralnost ter navsezadnje tudi kakovost njenega odprtega prostora in arhitekture, ki mora presegati zgolj funkcionalno in tehnično dovršenost.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Objavljeno

dne

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo Expo 2020. Stroški odstranitve bodo znašali najmanj 1,5 milijona evrov.

Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o izvedenih dejavnostih pri projektu Expo City Dubaj po koncu delovanja slovenskega paviljona.

Paviljon bi podarili organizatorju, če bo zanimanje
Analiza ministrstva o mogočih rešitvah za paviljon je pokazala, da obstajata dve možnosti: oddaja paviljona v dolgoročni najem ali odstranitev paviljona in povrnitev zemljišča v prvotno stanje, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Glede na predvidene stroške obeh možnosti se je vlada na predlog gospodarskega ministrstva odločila za odstranitev paviljona. Ta bi potekala v letih 2024 in 2025, ocenjena vrednost odstranitve pa bi znašala najmanj 1,5 milijona evrov.

Če bo obstajala možnost prodaje paviljona organizatorju, ki bi ga nato odstranil na lastne stroške, ali možnost, da se paviljon podari, bo Slovenija to možnost izkoristila, so navedli na vladi.

Slovenski paviljon, ki je bil med drugim prepoznaven po fasadi s 45 tisoč rastlinami in leseno streho, je bil na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju eden bolj opaznih nacionalnih paviljonov.

Svetovna razstava Expo 2020 je od oktobra 2021 do konca marca 2022 potekala v Dubaju, Slovenija pa se je na njem z lastnim paviljonom predstavljala kot pametna država z visokim turističnim potencialom.

Življenje po Expu
Oktobra 2022 je bil sprejet vladni sklep, da bo paviljon deloval eno leto v okviru gospodarskega ministrstva oziroma javne agencije Spirit Slovenija. Za obdobje med 28. oktobrom 2023 in 15. decembrom 2023 je bil paviljon oddan podjetju Knauf Insulation, ki ga je v tem obdobju uporabljalo za lastne potrebe. V času podnebne konference COP28 so bile na njem izvedene tudi številne dejavnosti in dogodki ministrstev in agencije Spirit, so še pojasnili na vladi.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Plečnikova nagrada letos zaslugam nadkritju ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji

Objavljeno

dne

Avtor

Nagrade še brvi v Irči vasi, zbirki esejev o vrtovih, projektu Mete Kutin in idejni prenovi narodnega doma.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v Plečnikovi hiši v Ljubljani znova podelil Plečnikove nagrade, ki po besedah predsednika žirije Mateja Vozliča nagrade podeljuje delom, ki povezujejo umetniško imaginacijo s sodobnimi socialnimi, političnimi, ekonomskimi, tehnološkimi in okoljskimi dogajanji ter ki dokazujejo, da njihovi avtorji s svojim delovanjem niso le aktivni ustvarjalci prostora, ampak celotne družbe. Žirijo sestavljajo še člani Blaž Babnik Romaniuk, Matjaž Bolčina, Luka Javornik in Mia Roth Čerina.

V petih kategorijah nagrad za arhitekturno realizacijo večjega merila, za arhitekturno realizacijo manjšega merila, za javni prostor, za strokovno publicistiko in za bogatitev prostorske kulture je žirija izbrala eno Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo.

Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je sicer umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi. Kot je arhitekt povedal na odprtju, ima objekt prav zaradi sodobne dimenzije, ki jo je dobil z aktualno prenovo in omogoča, da je strop cerkve lahko tudi nebo, bolj monumentalen učinek, kot ga je imel kadar koli. Foto: D. Brišnik/ZVKS

Najvišje arhitekturno priznjanje letos v Žičko kartuzijo
Glavno nagrado je žirija letos namenila nadkritju ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji avtorjev Roka Žnidaršiča, Jerneje Fischer Knap, Sama Mlakarja, Katje Ivić in Dina Mujića. Podelili so še štiri medalje in študentsko štipendijo.

Nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika predstavlja v slovenskem in širšem prostoru nov pristop pri obravnavi arhitekturnih posegov v krhko in zgodovinsko bogato dediščino ruševin. Znotraj različnih strokovnih pogledov, ki segajo od konservativnega pristopa, temelječega na prizadevanju za ponovno vzpostavitev historične strehe, do ohranjanja nostalgične podobe ruševine, avtorji uspešno povežejo obe skrajni in na videz nezdružljivi točki tega razpona s sodobnim, odprtim in abstraktnim arhitekturnim jezikom, piše v utemeljitvi nagrade.

Nagrada za realizacijo manjšega merila delu 2 prenovi
Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila je žirija namenila delu 2 prenovi avtorjev arhitekture Matije BevkaVase J. PerovićaValentina TribušonaRoka PrimažičaAntonie Rubić in Irene Salord Vila. Po mnenju žirije sta prenovi vzorčna primera vse bolj aktualne obravnave posegov v anonimno obstoječe arhitekturno tkivo. V obeh projektih je vzpostavljeno ravnovesje med grobimi industrijskimi elementi in čistim, za življenje primernim zaključkom, ki ga zaznamujejo dosleden poudarek na vizualni angažiranosti, pridih surovosti in skrb za detajl.

Plečnikova medalja v kategoriji javnega prostora: projekt Brv za peščce in kolesarje v Irči vasi, avtorji Blaž Budja, Rok Jereb, Marjan Pipenbaher, Tomaž Weingerl in Dušan Stupar. Foto: Blaž Budja

Nagradi brvi za pešce in kolesarje v Irči vasi in zbirki esejev o krajinski arhitekturi
Plečnikovo medaljo v kategoriji javnega prostora je prejel projekt Brv za pešce in kolesarje v Irči vasi in avtorji Blaž BudjaRok JerebMarjan PipenbaherTomaž Weingerl in Dušan Stupar. Kot piše v utemeljitvi, je brv spoštljivo umeščena v prostor, z reko vzpostavlja tesen odnos in dosega ravnovesje, v katerem gradnja dopolnjuje naravno okolje. Avtorska ekipa arhitektov, krajinskih arhitektov in inženirjev je presegla idejo inženirskega objekta, saj ta postane skoraj krajinska poteza.

Plečnikova medalja za strokovno publicistiko je bila podeljena angleški izdaji knjige Garden and metaphor: essays on the essence of the garden avtoric Ane Kučan in Mateje Kurir. Knjiga po mnenju žirije pomeni izviren prispevek k razvoju krajinskoarhitekturne misli v mednarodnem kontekstu. Zbirka esejev odstira raznovrstnost pomenov vrta za njegovo navidezno samoumevnostjo.

Plečnikova medalja za strokovno publicistiko: za angleško izdajo knjige Garden and metaphor: essays on the essence of the garden, avtorici Ana Kučan in Mateja Kurir.

Priznanje za pedagoško delo Meti Kutin z udeleženci programov za tretje življenjsko obdobje
Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture pa je prejel projekt Mete Kutin Mesto živi v ljudeh. Kot piše v utemeljitvi, je v svojih temah in vplivu mnogoplasten. Obsega pedagoško, raziskovalno, ustvarjalno in emancipatorno delo, ki ga Meta Kutin izvaja z udeleženci in udeleženkami programov Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Njen prispevek bogati prostorsko kulturo, saj odpira teme starosti, vseživljenjskega učenja in prostorskega razvoja v odnosu do našega bivalnega okolja. Žirija je podelila še štipendijo Plečnikovega sklada Neži Brankovič za magistrsko delo Dom v zalivu, idejna zasnova prenove Narodnega doma v Trstu.

Štipendijo Plečnikovega sklada je prejela Neža Brankovič za magistrsko delo Dom v zalivu, idejna zasnova prenove Narodnega doma v Trstu. Foto: arhiv avtorice

Podelitev Plečnikovih nagrad spremlja tudi vrsta spremljevalnih dogodkov
V prvem nadstropju Plečnikove hiše je do 9. junija tudi na ogled razstava Plečnikove nagrade 2024: Artefakti, ki nagrajena dela predstavlja skozi temeljno idejo projekta. Sorodna razstava se bo odprla tudi v galeriji Dessa, kjer tradicionalno razstavljajo nagrajene projekte. Razstavo v galeriji Dessa bo pospremil katalog v slovenskem in angleškem jeziku.

Plečnikova medalja za bogatitev prostorske kulture: za projekt Mete Kutin, za raziskovalno, ustvarjalno in emancipatorno delo Mesto živi v ljudeh – O zaveščanje o prostorski kulturi. Foto: Janez Marolt
Nadaljuj z branjem
DOGODKI2 dneva nazaj

V Centru Rog pregledna razstava ob 20-letnici kolektiva Oloop

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger...

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Podnebna aktivista z oranžno barvo poškropila znameniti Stonehenge

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška,...

ZELENA ENERGIJA4 dnevi nazaj

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka,...

GOSPODARSTVO2 tedna nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura2 tedna nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV3 tedni nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST3 tedni nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST3 tedni nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

POPULARNO