V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za zaščito voda, odprla predsednica dr. Marjetka Levstek. Letošnje osrednje strokovno srečanje, ki poteka pod geslom »Voda včeraj, danes, jutri«, z zanimanjem  spremlja 120 strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih upravljanja voda.

Prisotne predstavnike iz akademske in znanstvene sfere, izobraževalnih institucij, vladnih in nevladnih organizacij, komunalnih podjetij in izvajalcev gospodarskih javnih služb varstva okolja je na odprtju simpozija uvodoma nagovoril Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, ki je še posebej izpostavil potrebo po varovanju in trajnostni rabi vode v okviru celostnega upravljanja voda.

Minister Novak je pojasnil, da je upravljanje voda zaradi izjemne pestrosti pokrajin, vodnih režimov in razpršene poselitve eno pomembnejših področij dela na Ministrstvu za naravne vire in prostor, saj da je hiter razvoj v zadnjih desetletjih z novimi posegi pomembno spremenil rabo površja, vključno s širjenjem poselitve in infrastrukture. Na spremembe vodnih režimov imajo vpliv tudi podnebne spremembe, kar se odraža v močno spremenjeni dinamiki delovanja voda – potokov, rek, jezer in morij.

»Tako smo v zadnjih letih zaradi izjemno obilnih padavin v alpskih povirjih doživeli najbolj obsežne poplave v zgodovini in v sredozemskem delu Slovenije najdaljše obdobje suše, ki je resno ogrozila oskrbo obale s pitno vodo,« je opozoril minister in dodal: »Pri načrtovanju sanacij in razvoja je nujno upoštevati podnebne spremembe in spremenjeno delovanje voda s hudourniki, plazovi in poplavami, ter na drugi strani vse bolj pogosta sušna obdobja s pomanjkanjem vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in pridelavo hrane. V prihodnje bi morali vodi zagotoviti več prostora s kombinacijo ne-gradbenih in gradbenih ureditev ob upoštevanju potrebe po varstvu narave in ekosistemov.«

V nadaljevanju je opozoril še na nujne naložbe v vodno infrastrukturo ter v raziskave in inovacije za zaščito porečij, ki so prva naravna ovira pred sušo in morajo biti sposobna absorbirati vodo ter obnavljati vodne zaloge, o koristnosti uporabe zelenih in modrih koridorjev v prostorskem načrtovanju za povečanje podnebne odpornosti porečij in obal, o varnostnih načrtih za oskrbo s pitno vodo ter o prihajajočih izzivih, ki jih na področju čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode ter energetske nevtralnosti sektorja prinaša prenovljena evropska direktiva. Svoj nagovor je sklenil z mislijo, da bo treba za učinkovito odzivanje na vse izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, še nadalje krepiti sodelovanje politike in stroke, ki mora biti proaktivno in mora v največji meri vključevati tudi mlado generacijo.

Letošnji program simpozija z zanimivimi in aktualnimi temami soustvarja 13 uglednih domačih in tujih predavateljev, ki pozornost strokovne in širše javnosti usmerjajo k novim načinom upravljanja voda, raziskavam, novim tehnologijam in dognanjem, razvojnim prizadevanjem ter tudi povezovanju stroke z odločevalci in civilno sfero.

Na dvodnevnem simpoziju je bil prvi sklop »Vode v Sloveniji: včeraj, danes, jutri« namenjen spremenjenemu socialno-antropološkemu pogledu na vodo in njeno vrednost, zgodovinskemu pregledu razvoja vodnega sektorja, spremembam zakonodaje v zadnjih desetletjih ter podnebnim spremembam v Sloveniji. Antropolog dr. Dan Podjed je v svojem prispevku razmišljal o vrednotah, ki sooblikujejo vedenje in navade ljudi ter vplivajo na njihov odnos do okolja, pri tem pa izpostavil ključno besedo »zmernost«, s katero bi bilo mogoče vplivati na našo okoljsko zavest na področju trajnostnega razvoja, zelene preobrazbe in krožnega gospodarstva. Iz »zmernosti« izhajata tudi dva koncepta, razvoj po meri ljudi in razvoj po meri planeta, ki lahko bistveno prispevata k razvoju vzdržnejših izdelkov in storitev ter zmernejši uporabi naravnih virov.

V nadaljevanju je prostorski in okoljski sociolog dr. Pavel Gantar orisal našo pot od gospodarjenja z vodami do celostnega upravljanja voda, ki so jo skozi razvojna obdobja zaznamovala različna razumevanja vode in načini upravljanja z vodnimi viri. Opozoril je na dileme in probleme upravljanja voda v Sloveniji po osamosvojitvi pa vse do danes, za prihodnost voda pa med drugim izpostavil tudi nujo po večji učinkovitosti in produktivnosti vseh načinov rabe vode ter na nujnost ponovne uporabe odpadne in padavinske vode tudi v kmetijstvu, energetiki in prostorskem načrtovanju. O vodnem krogu in podnebnih spremembah pri nas, ledenikih, sušah in vodotokih, rečnih bilancah, pretokih in vodostajih je udeležence seznanjal hidrolog dr. Sašo Petan iz ARSO (MOPE), okroglo mizo, ki je sledila, pa je povezoval biolog in ekolog prof. dr. Mihael J. Toman, podpredsednik SDZV.

V sekciji »Vodni viri in pitna voda« sta predavatelja iz Avstrije Norbert Klicha in Marija Zunabovič Picher  najprej predstavila, kako poteka oskrba z vodo na Dunaju ter katere ukrepe izvajajo pri upravljanju vodnih virov in vodovodnega sistema, da bi vpliv podnebnih sprememb na varnost oskrbe s pitno vodo dolgoročno kaj najbolj ublažili. V ta namen izvajajo številne raziskave kot podlage za napovedi dogodkov, ki bi lahko vplivali na kakovost in količino njihovih kraških izvirov, obenem pa proučujejo vpliv novodobnih onesnaževal v podzemnih vodnih virih. Mestu Dunaj se napoveduje nadaljnje naraščanje števila prebivalcev in temu se prilagajajo tudi z novimi razvojnimi projekti in investicijami.

V nadaljevanju je dr. Nataša Ravbar iz Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU predstavila primer zgodnjega zaznavanja onesnaženja kraških vodnih virov v zaledju izvirov Unice. Upravljavci vodovodov morajo imeti v primeru onesnaženja pitne vode izdelane programe ukrepov, ti pa so še posebej pomembni za zajetja kraških vodnih virov, ki spadajo med najbolj ranljive, pokrivajo pa polovico državnih potreb po pitni vodi. Zgodnja zaznavanja onesnaženja voda na krasu, ki jih je mogoče vključiti v prakse upravljanja, temeljijo na podrobnem spremljanju kakovosti vode v času vodnih valov in kartiranju tveganja za onesnaženje, ter zahtevajo operativni nadzor. Največja verjetnost pojava onesnaženja na izvirih je v času padavinskih dogodkov, ko je priporočljivo še dodatno spremljati indikatorske parametre, pa tudi kakovost rek ponikalnic, kar naj bi bila uporabna strategija za kraške vodne vire in druga zaledja, kjer je pretakanje voda hitro. Posebno pozornost je treba nameniti deževju, ki sledi onesnaženju. Predvsem pojav prvega obilnejšega deževja po daljšem sušnem obdobju lahko povzroči izpiranje onesnaževal ter precejšnje poslabšanje kakovosti vode na izvirih.

Da so lanske uničujoče poplave s sabo prinesle nova spoznanja in pristope pri reševanju kriznih situacij, je svoja spoznanja z udeleženci simpozija delila tudi direktorica JKP Log Marjetica Tasič Bukovec. Opozorila je, da se je dolga leta urejanju strug hudournikov in drugih vodotokov namenjalo bistveno premalo denarja, in čeprav teh napak ne gre pripisovati lokalnim skupnostim, pač pa državi, saj so vodotoki v njeni pristojnosti, morajo račun zdaj plačevati občani, ki so jim poplave uničile domove. Poplave avgusta 2023 so spet pokazale, kako nebogljen je človek v boju z naravo in naravnimi ujmami. K  uspešni izgradnji novega, 7 km dolgega vodovoda, ki so ga zgradili v rekordnem času, so ključno prispevali tako štab CZ z učinkovitim vodenjem intervencij v času poplav, kot tudi takojšnja navezava stikov z ministrstvi, pristojnimi za odpravo posledic naravne katastrofe, takojšnja mobilizacija vse razpoložljive gradbene operative še pred aktivacijo državnega načrta za zaščito in reševanje ter korektni poslovni odnosi z izvajalci izgradnje magistralnega vodovoda. Poudarila je, da na takšno katastrofo, kot se je zgodila na Prevaljah in še kje drugje, nikoli ne moremo biti v celoti pripravljeni, lahko pa za omejitev škode v prihodnje uporabimo izkušnje in pridobljeno znanje iz preteklosti. Samo dobra organiziranost na papirju še ni zagotovilo za uspešno delovanje v praksi. Okroglo mizo je v nadaljevanju povezovala dr. Brigita Jamnik.

Drugi dan simpozija se bosta odvila še dva sklopa predavanj. V okviru sekcije »Odvajanje in čiščenje odpadne vode« bo raziskovalka in znanstvenica dr. Pernille Ingildsen predstavila nove načine odvajanja in čiščenja odpadnih voda na Danskem, kjer verjamejo, da »nobena voda ni resnično izgubljena« in da se temu idealu sektor odpadne vode počasi že približuje. Z evolucijo tradicionalnih pogledov na odpadno vodo se povečuje kompleksnost upravljanja odpadne vode, ki ponuja bolj učinkovite rešitve. Preobrazba, katere del sta integracija naprednih tehnologij in spremenjena regulativa, je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ključna, komunalna podjetja pa naj bi se z njo usmerila k bolj celostnim in trajnostno naravnanim praksam. O dilemi, kako uspešni smo pri nadzoru nad vtoki v kanalizacijski sistem, bo razmišljal Roman Kramer iz VOKA Celje, italijanski strokovnjak Pier Luigi Radavelli pa bo predstavil nadgradnjo čiščenja na CČN Ajdovščina z uporabo čistega kisika. Po okrogli mizi, ki jo bo povezovala mag. Mojca Vrbančič, bo potekala še zadnja sekcija »Voda v naravi« z moderatorko dr. Polono Pengal, ki bo izzvenela v duhu suš in izsuševanja rek (predavatelj iz Francije Thibault Datry), upadanja populacij in lokalnega izumiranja vrst celinskih voda pri nas (biolog Marijan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore), udeleženci pa se bodo seznanili tudi s problematiko  spremljanja onesnaženosti treh zasavskih vodotokov (Lenart Štaut iz Geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU).

Na današnji popoldanski Kavarni o vodi se nam bo pridružil še raper Rok Terkaj-Trkaj, ki bo v prijetnem in  ustvarjalnem vzdušju z udeleženci delil kreativni navdih pri razmišljanju o vodi.