Ob koncu 40. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljejev Elementarna in Kolektiv tektonika za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga ter pripadajočih ulic na Ptuju.

V Avditoriju in razstavišču Monfort je potekala slovesna podelitev nagrade in priznanj piranesi, ki jih podeljujejo Galerija DESSA, Obalne galerije Piran in mednarodna žirija piranesi. Podelitvi bo ob 20. uri sledilo odprtje mednarodne arhitekturne razstave Piranesi 2023.

Za mednarodno nagrado Piranesi je bilo letos nominiranih 53 projektov iz 11 evropskih držav.

Po mnenju žirije so arhitekti Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj iz biroja Elementarna ter Darja Matjašec, Pia Kante in Katja Mali iz Kolektiva tektonika priznanje prejeli za spretno, vendar subtilno umestitev novega javnega programa v stare objekte, ki po njihovem mnenju “ustvarja čudovito ozračje, ki poetično združuje nove in stare elemente.”

Sedemčlanska mednarodna žirija, ki so jo letos predstavljali Níall McLaughlin (predsednik), Pedro Domingos, Aitor Fuentes, Janez Koželj, Tom Lechner, Iva Letilović in Wang Shu, je podelila še dve mednarodni priznanji.

Anna Popelka in Georg Poduschka iz biroja PPAG architects sta priznanje prejela za urbano stavbo RIVUS VIVIERE na Dunaju. Arhitekti iz Arrea arhitekture (Ana Jerman, Janja Šušnjar) in KAL A (Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga) pa so skupaj s krajinski arhitekti AKKA (Luka Javornik, Lara Gligić) prejeli priznanje za oblikovanje Vrtca Bohinj.

Mednarodno študentsko priznanje piranesi je izmed 37 projektov z 19 arhitekturnih fakultet dobil Matija Cepanec za zasnovo linearnega organskega sistema, ki spodbuja raznovrstne biotske povezave v reki Plitvica v Varaždinu na Hrvaškem.

Noben projekt ni osamelec
Udeleženci so lahko v okviru konference Piranski dnevi arhitekture prisluhnili devetim strokovnim predavanjem na temo Kontekst. Koncept. Konsenz. Na sklepni prireditvi s podelitvijo nagrad in odprtjem razstave v razstavišču Monfort sta imeli nagovor ministrica za kulturo Asta Vrečko in častna pokroviteljica prireditve Anna Ramos, direktorica Fundacije Mies van der Rohe.

Pred dnevi so potrdili arhitekturno rešitev za prizidek in prenovo Plečnikovega Baragovega semenišča. Razpis je bil razveljavljen zaradi računske napake v dokumentaciji, se je pa predvidena ocena projekta zmanjšala za več kot 10 milijonov evrov in znaša 38,4 milijona evra.

Arhitekturno rešitev za prizidek je pripravila skupina arhitektov v sestavi: Matej Vozlič, Denis Hitrec, Tadej Urh, Anja Rudof in Zala Babič, avtorica krajinske zasnove pa je krajinska arhitektka Urška Kristina Škerl. Izvedba zmagovalne arhitekturne rešitve bi po oceni avtorjev zdaj znašala 38,4 milijona evrov brez DDV-ja.

Prvotno narobe navedena bruto površina objekta
Odločitev o izbiri je bila predhodno razveljavljena zaradi manjše napake v razpisni dokumentaciji. Napačno je bila namreč navedena bruto površina objekta, ki ne ustreza površinam v načrtih, posledično je napačno ocenjena tudi vrednost naložbe. Po zakonu vsak popravek v končnem poročilu zahteva razveljavitev in ponovno potrditev od strokovne komisije. Sicer se je že ob razveljavitvi pričakovalo, da bo komisija s podžupanom Janezom Koželjem na čelu potrdila isto arhitekturno rešitev.

Izbrani predlog gradi na sinergiji z originalno zasnovo
Arhitekturni natečaj je v preteklosti naletel na mešane odzive v javnosti, a so strokovnjaki na splošno pozdravili izbrano rešitev. Iz ateljeja Vozlič so za časopis Dnevnik sporočili, da so v predlogu sledili tako tradiciji kot sodobnim standardom in da projekt prinaša možnost za razmislek o Plečnikovi dediščini v pogojih sodobnosti. Kar nekaj predlogov je iskalo kontrast z originalno zasnovo, njihov predlog pa je gradil na sinergiji, so še dodali.

Tudi strokovnjaki razdeljeni glede izbrane arhitekturne rešitve
Umetnosti zgodovinar ZRC-ja SAZU-ja Damjan Prelovšek je poleti za časopis Dnevnik poudaril, da je izbrana rešitev “glede umestitve prizidka najbližje originalnemu Plečnikovemu projektu“.

Vsestranski ustvarjalec, profesor Fakultete za arhitekturo in Akademije za likovno umetnost ter častni član ZAPS se je poslovil v starosti 91 let.

Bil je izjemna osebnost ter zavzet in družbeno dejaven strokovnjak, ki je zaznamoval svet slovenske arhitekture, oblikovanja in umetnosti, so ob slovesu arhitekta zapisali na ministrstvu za kulturo.

Gregor Košak se je v 70. letih 20. stoletja podpisal pod načrt za motel v Grosupljem ter postavil več drugih stanovanjskih, šolskih in poslovnih stavb, med katerimi izstopa stanovanjska soseska ob Dunajski cesti s stolpnico Mercatorja.

Bil je tudi častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, kjer je dejavno sodeloval in pustil pomemben pečat na dejavnostih in področjih, ki so ga še posebej zanimala.

Avtor podobe znamenite zbirke Pesmi štirih
Grafičnemu oblikovanju se je posvetil že med študijem in kmalu pritegnil pozornost s svojimi prvimi knjižnimi oblikovanji, med drugim tudi za znamenito zbirko Pesmi štirih. Po diplomi je ustvaril vrsto celostnih grafičnih podob za pomembna slovenska podjetja, vključno z Adrio Airways, Letališčem Ljubljana, Mercatorjem, Zmajem, Emono, Formo Vivo, Tehniškim muzejem Slovenije in Genexom.

Poleg svojega izjemnega prispevka na področju oblikovanja je sodeloval v številnih strokovnih združenjih in društvih, tako doma kot v tujini. Bil je predsednik ali član strokovnih svetov različnih organizacij, med drugim v Društvu likovnih umetnikov Ljubljana (DLOS), Društvu oblikovalcev Slovenije (DOS) in Društvu arhitektov Ljubljana (DAL). Med letoma 1978 in 1984 je zastopal Jugoslavijo v Mednarodnem združenju arhitektov (UIA).

Posvečal se je tudi pedagoškemu delu in kot profesor na Fakulteti za arhitekturo in Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je poučeval integralne pristope k oblikovanju okolja.

Prejemnik številnih priznanj
Bil je dobitnik številnih priznanj; med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 1967, nagrado Unesca za kulturni plakat na varšavskem bienalu leta 1968, več zlatih medalj BIO in druga priznanja na različnih mednarodnih oblikovalskih manifestacijah.