Arhitektura
Prenova Plečnikovega avditorija v Tivoliju zaključena

Z obnovitvijo Plečnikovega avditorija je Ljubljana dobila nov prostor za kulturne prireditve, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega dogodki so praviloma brezplačni in spoštljivi do naravnega parka ter njegovih obiskovalcev. Celotna rekonstrukcija Plečnikovega avditorija je potekala od marca do novembra 2022, vrednost del pa je 376.000 evrov brez DDV-ja, so še zapisali na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
V Tivoliju so z odprtjem 35. Grafičnega bienala Ljubljana odprli tudi prenovljen avditorij, ki ga je arhitekt Jože Plečnik leta 1933 v parku Tivoli po grških vzorih uredil kot poletno gledališče. Od konca druge svetovne vojne pa vse do sredine šestdesetih let je na tem prostoru deloval poletni kino, ki pa je sčasoma zastal. Na njegovem mestu je bila nekaj časa celo diskoteka, dokončno pa je propadel v sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko ga je prerasla trava.
Z željo po ponovni obuditvi izvorne ideje je bil prostor letos dokončno obnovljen, v okviru ideje “zaokrožitve kulturnega programa v parku Tivoli” pa bo namenjen kulturnim prireditvam na prostem.


Spoj arhitekture z naravo
Plečnik je avditorij zasnoval tako, da so bile v smeri zahoda umeščene lesene tribune, usmerjene proti peščenemu odru, ki je odpiral pogled proti središču mesta. Na vrhu lesenih tribun je bil vodnjak, ki so ga pozneje prestavili na Ribji trg ob Ljubljanico.
Načrte za prenovo avditorija je skupaj z arhitekturnim ateljejem Medprostor pripravil Rok Žnidaršič, za upravljanje pa bo skrbel Mednarodni grafični likovni center (MGLC), ki bo pripravljal program in koordiniral izvedbo dogodkov.
Program letnega gledališča bo dopolnjeval vsebine, ki jih MGLC pripravlja v svojem muzeju v Gradu Tivoli ter v rezidenčnem in ustvarjalnem centru MGLC Švicariji, v okviru Poletja v Tivoliju pa želijo na novem prizorišču organizirati tudi koncerte, so sporočili z Mestne občine Ljubljana.


Uporaba letnega gledališča pa ni omejena zgolj na MGLC, saj bodo lahko na njem gostovali tudi drugi kulturni producenti in institucije. Vsebine se bodo prilagajale tehničnim zmožnostim gledališča na prostem, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega dogodki so praviloma brezplačni in spoštljivi do naravnega parka ter njegovih obiskovalcev, so še zapisali.
Po začetku gradbenih del so julija lani naleteli na ostanke nekdanjega letnega kina, zaradi česar se je gradnja ustavila, kljub nekaterim spremembam pa so se z načrti na koncu odločili za lesene stopnice, kot jih je pred 90 leti načrtoval tudi Plečnik. Za tribuno so arhitekti izbrali macesen, oder pa je oblikovan kot utrjena, košena travnata površina. Pot do avditorija predstavlja utrjena travnato-peščena površina, navezuje pa se na lesen mostič, ki se izteče na pot proti Švicariji.
Po besedah arhitekta Žnidaršiča gre pri projektu za minimalno, reverzibilno intervencijo v skladu s pravili stroke, obenem pa za reinterpretacijo originalne zasnove na izvirnem mestu v originalnih gabaritih. Avditorij je še eno izmed Plečnikovih del, ki s svojo zasnovo poudarja arhitektovo skrb za odprti javni prostor, je še dodal.

Arhitektura
40. Piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga

Ob koncu 40. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljejev Elementarna in Kolektiv tektonika za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga ter pripadajočih ulic na Ptuju.
V Avditoriju in razstavišču Monfort je potekala slovesna podelitev nagrade in priznanj piranesi, ki jih podeljujejo Galerija DESSA, Obalne galerije Piran in mednarodna žirija piranesi. Podelitvi bo ob 20. uri sledilo odprtje mednarodne arhitekturne razstave Piranesi 2023.
Za mednarodno nagrado Piranesi je bilo letos nominiranih 53 projektov iz 11 evropskih držav.
Po mnenju žirije so arhitekti Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj iz biroja Elementarna ter Darja Matjašec, Pia Kante in Katja Mali iz Kolektiva tektonika priznanje prejeli za spretno, vendar subtilno umestitev novega javnega programa v stare objekte, ki po njihovem mnenju “ustvarja čudovito ozračje, ki poetično združuje nove in stare elemente.”

Sedemčlanska mednarodna žirija, ki so jo letos predstavljali Níall McLaughlin (predsednik), Pedro Domingos, Aitor Fuentes, Janez Koželj, Tom Lechner, Iva Letilović in Wang Shu, je podelila še dve mednarodni priznanji.

Anna Popelka in Georg Poduschka iz biroja PPAG architects sta priznanje prejela za urbano stavbo RIVUS VIVIERE na Dunaju. Arhitekti iz Arrea arhitekture (Ana Jerman, Janja Šušnjar) in KAL A (Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga) pa so skupaj s krajinski arhitekti AKKA (Luka Javornik, Lara Gligić) prejeli priznanje za oblikovanje Vrtca Bohinj.

Mednarodno študentsko priznanje piranesi je izmed 37 projektov z 19 arhitekturnih fakultet dobil Matija Cepanec za zasnovo linearnega organskega sistema, ki spodbuja raznovrstne biotske povezave v reki Plitvica v Varaždinu na Hrvaškem.
Noben projekt ni osamelec
Udeleženci so lahko v okviru konference Piranski dnevi arhitekture prisluhnili devetim strokovnim predavanjem na temo Kontekst. Koncept. Konsenz. Na sklepni prireditvi s podelitvijo nagrad in odprtjem razstave v razstavišču Monfort sta imeli nagovor ministrica za kulturo Asta Vrečko in častna pokroviteljica prireditve Anna Ramos, direktorica Fundacije Mies van der Rohe.






Arhitektura
Arhitekturna rešitev za prizidek Baragovega semenišča – cenejša za 10 milijonov

Pred dnevi so potrdili arhitekturno rešitev za prizidek in prenovo Plečnikovega Baragovega semenišča. Razpis je bil razveljavljen zaradi računske napake v dokumentaciji, se je pa predvidena ocena projekta zmanjšala za več kot 10 milijonov evrov in znaša 38,4 milijona evra.
Arhitekturno rešitev za prizidek je pripravila skupina arhitektov v sestavi: Matej Vozlič, Denis Hitrec, Tadej Urh, Anja Rudof in Zala Babič, avtorica krajinske zasnove pa je krajinska arhitektka Urška Kristina Škerl. Izvedba zmagovalne arhitekturne rešitve bi po oceni avtorjev zdaj znašala 38,4 milijona evrov brez DDV-ja.
Prvotno narobe navedena bruto površina objekta
Odločitev o izbiri je bila predhodno razveljavljena zaradi manjše napake v razpisni dokumentaciji. Napačno je bila namreč navedena bruto površina objekta, ki ne ustreza površinam v načrtih, posledično je napačno ocenjena tudi vrednost naložbe. Po zakonu vsak popravek v končnem poročilu zahteva razveljavitev in ponovno potrditev od strokovne komisije. Sicer se je že ob razveljavitvi pričakovalo, da bo komisija s podžupanom Janezom Koželjem na čelu potrdila isto arhitekturno rešitev.

Izbrani predlog gradi na sinergiji z originalno zasnovo
Arhitekturni natečaj je v preteklosti naletel na mešane odzive v javnosti, a so strokovnjaki na splošno pozdravili izbrano rešitev. Iz ateljeja Vozlič so za časopis Dnevnik sporočili, da so v predlogu sledili tako tradiciji kot sodobnim standardom in da projekt prinaša možnost za razmislek o Plečnikovi dediščini v pogojih sodobnosti. Kar nekaj predlogov je iskalo kontrast z originalno zasnovo, njihov predlog pa je gradil na sinergiji, so še dodali.
Tudi strokovnjaki razdeljeni glede izbrane arhitekturne rešitve
Umetnosti zgodovinar ZRC-ja SAZU-ja Damjan Prelovšek je poleti za časopis Dnevnik poudaril, da je izbrana rešitev “glede umestitve prizidka najbližje originalnemu Plečnikovemu projektu“.

Arhitektura
Poslovil se je Gregor Košak, arhitekt, urbanist in oblikovalec

Vsestranski ustvarjalec, profesor Fakultete za arhitekturo in Akademije za likovno umetnost ter častni član ZAPS se je poslovil v starosti 91 let.
Bil je izjemna osebnost ter zavzet in družbeno dejaven strokovnjak, ki je zaznamoval svet slovenske arhitekture, oblikovanja in umetnosti, so ob slovesu arhitekta zapisali na ministrstvu za kulturo.
Gregor Košak se je v 70. letih 20. stoletja podpisal pod načrt za motel v Grosupljem ter postavil več drugih stanovanjskih, šolskih in poslovnih stavb, med katerimi izstopa stanovanjska soseska ob Dunajski cesti s stolpnico Mercatorja.

Bil je tudi častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, kjer je dejavno sodeloval in pustil pomemben pečat na dejavnostih in področjih, ki so ga še posebej zanimala.
Avtor podobe znamenite zbirke Pesmi štirih
Grafičnemu oblikovanju se je posvetil že med študijem in kmalu pritegnil pozornost s svojimi prvimi knjižnimi oblikovanji, med drugim tudi za znamenito zbirko Pesmi štirih. Po diplomi je ustvaril vrsto celostnih grafičnih podob za pomembna slovenska podjetja, vključno z Adrio Airways, Letališčem Ljubljana, Mercatorjem, Zmajem, Emono, Formo Vivo, Tehniškim muzejem Slovenije in Genexom.

Poleg svojega izjemnega prispevka na področju oblikovanja je sodeloval v številnih strokovnih združenjih in društvih, tako doma kot v tujini. Bil je predsednik ali član strokovnih svetov različnih organizacij, med drugim v Društvu likovnih umetnikov Ljubljana (DLOS), Društvu oblikovalcev Slovenije (DOS) in Društvu arhitektov Ljubljana (DAL). Med letoma 1978 in 1984 je zastopal Jugoslavijo v Mednarodnem združenju arhitektov (UIA).
Posvečal se je tudi pedagoškemu delu in kot profesor na Fakulteti za arhitekturo in Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je poučeval integralne pristope k oblikovanju okolja.


Prejemnik številnih priznanj
Bil je dobitnik številnih priznanj; med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 1967, nagrado Unesca za kulturni plakat na varšavskem bienalu leta 1968, več zlatih medalj BIO in druga priznanja na različnih mednarodnih oblikovalskih manifestacijah.


-
DOGODKI1 mesec nazaj
Razstava “Zrno zlata” Mete Grgurevič na ogled v KiBeli
-
Dizajn1 mesec nazaj
Učinek nočne svetlobe
-
Dizajn2 meseca nazaj
21. Mesec oblikovanja v Ljubljani z raznovrstnimi razstavno-sejemskimi dogodki
-
DOGODKI1 mesec nazaj
3. slovenski kongres o vodah: Nujnost interdisciplinarnega upravljanja voda
-
DOGODKI2 meseca nazaj
TOPDOM z novo poslovalnico tudi v Brežicah
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Narobe svet: na Siciliji zaradi visokih temperatur in možnosti požarov zapirajo šole
-
ZANIMIVOSTI1 mesec nazaj
Sesalnik, ki ga absolutno nič ne vrže s tira
-
Dizajn3 tedni nazaj
Mojci Turk priznanje za življenjsko delo s strani društva oblikovalcev Slovenije