Arhitektura
Pristop BIM: ključ digitalizacije gradbenih projektov
BIM – Nič več prihodnost, temveč sedanjost!
Povzetek
Namen prispevka je pojasniti razloge za uvajanje pristopa BIM (angl. building information modelling) in opredeliti osnovne pojme, ki so ključni za pravilno razumevanje BIM. Poudarek dajemo tudi potencialu in vlogi sodobnih načrtovalskih tehnologij BIM za sodelovanje in za digitalizacijo projektnih informacij ter prihodnosti “digitalnih dvojčkov” grajenega okolja. Izpostavljamo glavne mejnike uvajanja BIM v projektivnih in izvajalskih podjetjih ter ključne elemente za implementacijo BIM na nivoju poslovnega okolja regije, podjetja in projekta.
Razlogi za uvajanje BIM
Študije pilotnih projektov kažejo, da se lahko s pomočjo BIM stroški skupnega lastništva (skozi vso življenjsko dobo stavb) zmanjšajo kar za 30 %. Skupni stroški lastništva stavb predstavljajo kar 5-kratnik investicijskega stroška, kar lastniki zlasti velikih in tehnološko zahtevnih stavb pogosto spoznajo (pre)pozno. V tujini smiselnost investicije v BIM nazorno prikazujejo na naslednji način: za vsak vloženi 1 EUR v BIM se prihrani 5 EUR pri izvedbi investicije in 20 EUR stroškov skupnega lastništva objektov pri uporabi. Prihrankov zaradi BIM se ne meri samo v finančnem smislu, čeprav so ti prihranki od 5–10 % investicije, ampak tudi v smislu prihranka časa, ki je potreben za izvedbo, to je 10–15 %, in v povečani vrednosti objekta, ki se odraža v večji funkcionalnosti pri enakem finančnem vložku ali s prihranki pri neokrnjeni funkciji. BIM zahtevajo tisti naročniki, ki skrbijo za transparentnost, prihranke in spoštovanje rokov.
Pri gradbenih objektih, kot sta hotel ali železniška proga, se vsak dodaten dan gradnje odraža v izgubi prihodka ali časa uporabnikov, kar so pogosto prezrti posredni “stroški” projekta. Pomemben je tudi prispevek BIM k zmanjšani količini odpadkov med gradnjo, k manjši porabi energije, vode in zmanjšanim skupnim vplivom na okolje. Tudi ti trajnostni vidiki so bili med povodi za EU direktivo 2014/24/EU. Prenos direktive v nacionalno zakonodajo (ZJN-3) je omogočil znatno posodobitev javnega naročanja in upoštevanje trajnostnih vidikov, direktiva pa je tudi tlakovala pot k digitalizaciji gradbeništva in kakovostnejšim ter bolj transparentnim investicijskim projektom, kar so samo nekatere prednosti, ki jih omogoča pristop BIM.
Morda so najpomembnejši, primarni razlogi za uvajanje BIM boljše upravljanje s projektnimi informacijami, izboljšana projektna komunikacija in lažja, nedvoumna ter samoumevna interpretacija načrtovalskih rešitev. BIM omogoča bolj informirano odločanje s prostorskim zavedanjem – načrtovalske rešitve in posledice lahko razumemo v kontekstu, strukturno in prostorsko. BIM ima pomembno vlogo tudi pri sodelovanju med strokami, prostorski koordinaciji, usklajenosti strok, pri odpravljanju napak, natančnejših analizah, simulacijah itd.
Pri načrtovalskih tehnologijah, ki so se uporabljale desetletja (npr. CAD-datoteke in papirni projekti), je bilo pogosto zelo težko preveriti, ali so rešitve usklajene ali ne, saj so bili prikazi ločeni, pogosto brezdimenzijski (shematični ali topološki) in nematerialni, standardi pa so skrbeli za definicijo enotnih inženirskih konvencij in potrebne poenostavitve prikazov. Pristop BIM na zelo preprost način “prisili” projektante in druge udeležence v projektu, da bolje komunicirajo, preprosteje koordinirajo in tesneje sodelujejo, saj so modeli dimenzijski in materialni, modele različnih strok pa preprosto združujemo ter preverimo njihovo usklajenost. Še več, pri obdelavi tehnologija poskrbi za standardne prikaze, projektni timi pa lahko delajo sočasno na istem modelu, kar bistveno spreminja učinkovitost. Zato so lahko projekti kakovostnejši in usklajeni v neprimerljivo krajšem času kljub večkratnim spremembam.
Definicija BIM
Zaradi različnih pojmovanj in razumevanj BIM (tudi v tujini) podajamo osnovne definicije. Informacijsko modeliranje zgradb BIM (angl. building information modelling) razumemo v širšem pomenu kot pristop, ki ga tvori skupek procesov, tehnologij in standardov za boljše upravljanje informacij skozi življenjski cikel projekta, oziroma digitalno upravljanje projektnih informacij o konkretnem gradbenem objektu. Zrelost pristopa BIM lahko merimo z rezultati, ki jih ustvarimo, z značilnostmi sodelovanja in z uporabljenimi standardi. V ožjem pomenu besede BIM označuje uporabo avtorskega okolja za izdelavo informacijskih modelov zgradb.
Za ponazoritev ožjega pomena (modeliranja) bomo uporabili preprost procesni zapis IPO (input, proces in output), to so vhodni podatki, proces in izhodni podatki oziroma rezultati.
(I) Input za BIM. Vhodne podatke za izdelavo modela lahko razmejimo na dve kategoriji: kreativni in tehnični del. Kreativni del inputa je lahko izdelan po klasični poti (svinčnik in papir), čeprav BIM omogoča tudi nove kreativne poti načrtovanja oziroma načrtovalskega raziskovanja, o čemer morda nekaj več v nadaljevanju. Tehnični del inputa so predhodno izdelane podloge in digitalne predloge. Slednje so del programskih orodij BIM, ki imajo vgrajene oblikovne, vsebinske in funkcionalne digitalne predloge na ravni projekta (na primer predloga za bolnico), predloge za elemente stavb in njihove lastnosti, ki določajo stotine primerkov, ali predloge za dokumentacijo, vizualizacijo in analize.
(P) Proces BIM. Modeliranje lahko poteka izolirano od drugih deležnikov na projektu in koordinacija poteka na klasičen način, lahko se izmenjujejo in koordinirajo modeli, ali pa se modelira sočasno. Proces modeliranja lahko razdelimo v dve glavni kategoriji:
• vstavljanje parametriziranih elementov in določanja metapodatkov,
• lokalna in globalna geometrijska parametrizacija.
Pri vstavljanju parametriziranih elementov gre za geometrijsko modeliranje. Modeliranje poteka s 3D-digitalnimi elementi stavb, ki so inteligentni in parametrizirani, tako da odražajo bistvene lastnosti elementov dejanskih, fizičnih stavb. Določanje metapodatkov vključuje definicijo metapodatkov oziroma lastnosti (imen, podatkovnega tipa in zaloge vrednosti) ter vnos oziroma pripis vrednosti metapodatkov za elemente modela BIM.
Pri lokalni in globalni geometrijski parametrizaciji gre za zahtevnejše operacije, ki omogočajo določitev novih predlog za elemente ali predmete v stavbi (angl. BIM objects), ali pa globalno parametrizacijo, kjer lahko z posebnim vizualnimi grafičnim okoljem (angl. visual programming) shematično definiramo predloge za definicijo celotne geometrije, vključno z izbiro tipov elementov, samodejnim pozicioniranjem in stikovanjem elementov stavb.
(O) Output BIM. Rezultat procesa BIM je informacijski model zgradbe (angl. BIM model), ki je digitalni zapis in predstavitev informacij, ki jih izdelajo arhitekti in inženirji za komunikacijo med udeleženci gradbenega projekta. Model BIM tvorijo digitalni ekvivalenti fizičnih elementov stavb z geometrijskimi informacijami, ki so potrebne za načrtovanje, analize, simulacije, vizualizacije, dokumentacijo, izvedbo, obratovanje, upravljanje, prenovo ali rušenje zgradbe. V modelu je vsaka informacija zapisana le enkrat: projektna dokumentacija, izdelana na podlagi modela BIM, je kakovostnejša in vedno usklajena. V grobem ločimo modele po fazah (angl. as-designed; as-built) in strokah: model arhitekture, model gradbenih konstrukcij in model inštalacij, ki morajo biti med seboj usklajeni. V zadnjem času se je začel čedalje pogosteje uporabljati izraz digitalni dvojček. Digitalni dvojček je pojem, ki označuje dvojnost oziroma podobnost, v našem primeru je to digitalna predstavitev fizičnega sveta – grajenega okolja, predmetov, procesov in tehnologij. Torej, BIM lahko postane digitalni dvojček, če predstavlja lastnosti fizičnih, že zgrajenih elementov stavb.
Vir: Izdelano z ARCHICAD
Standardizacija BIM
Pri standardizaciji, ki je bistvenega pomena za uspešnost izvedbe projektov BIM, ločimo tri ključne kategorije standardov, ki obravnavajo upravljanje projektnih informacij:
• produktni standardi: IFC (angl. industry foundation classes) za izmenjavo modelov,
• procesni standardi: IDM, ISO 29481 in neformalni standardi za pravila modeliranja,
• meta podatkovni standardi: ISO 16003 in bsDD (buildingSMART data dictionaries).
Upravljanje projektnih informacij je eno najslabše raziskanih področij v arhitekturi in inženirstvu, ki imajo sicer odločilen vpliv na uspešnost projekta. Skladno s pojmovanjem, ki se je po objavi javno dostopne specifikacije PAS (angl. Publicly Available Specification) BS 1192 razširilo praktično po vsem svetu, ločimo naslednje ključne definicije:
• stopnja zrelosti BIM (angl. BIM levels): stopnja zrelosti je mednarodno uveljavljena posplošena klasifikacija uporabe BIM na stopnjah od 0 do 3, kjer je trenutni cilj BIM stopnja 2, ki temelji na izmenjavi datotek z modeli BIM pri projektni koordinaciji.
• informacijski model: model, ki se deli na projektni informacijski model PIM (angl. Project Information Model) in AIM (angl. Asset Information Model).
• specifikacija stopenj določenosti (angl. LOD specification): dokument, ki specificira stopnje določenosti za elemente stavbe in njihovih sistemov ter se uporablja pri opredeljevanju zahtev v načrtu izvedbe projekta BIM, kjer se za element modela določa, kdaj in kako podrobno mora biti podana geometrija ter kateri metapodatki morajo biti pripisani.
Standardizirano upravljanje projektnih informacij je ključnega pomena za uspešno izvedbo projektov, kar potrjujejejo standardizacija na ravni CEN TC 442 in ISO TC59/SC ter nedavno objavljeni standardi za projektne informacije ISO 19650. Pomembno novost prinaša tudi standard za stopnje informacijskih zahtev LOIN (angl. level of information needs), ki niso nujno vezane na element stavbe, ampak na model ali skupino informacij za odločanje.
Vir: Arup, Optus Stadium – izdelano s Tekla Structures
Implementacija BIM
Gonilo implementacije BIM so na eni strani investitorji, ki BIM lahko zahtevajo kot naročniki, in na drugi strani ponudniki storitev BIM s kompetencami, izobraževalne institucije ter drugi deležniki, ki niso neposredno udeleženi pri investicijskih projektih.
Naročniki. Pomembni vzvodi implementacije BIM so v rokah države, ki bi morala imeti interes, da kot največji naročnik in lastnik nepremičnin zagotovi transparentne projekte in znatne prihranke skozi vso življenjsko dobo objektov, v katere vlaga in jih uporablja. O upravičenosti BIM pričajo investitorji, ki zahtevajo BIM za investicije, ki se ne financirajo iz javnih sredstev. Naročnike BIM je treba razumeti tudi širše, naročnik je lahko ponudnik sistemov in elementov stavb, upravnik stavbe ali drug ponudnik storitev projektiranja.
Ponudniki. Na trgu projektantskih storitev mora sistem javnega naročanje dovoliti, da se trg storitev BIM krepi in razvija in da so nagrajeni najboljši. Pri tem je treba zagotoviti odprtost proti EU in omogočiti inovativne storitve ter s tem posodobitev sektorja. BIM morajo ponudniki storitev prepoznati kot konkurenčno prednost. Zato je treba ustvariti pogoje za gradnjo kompetenc in postopno gradnjo referenc, ki jih bodo podjetja lahko uporabila pri oddaji ponudb. BIM podjetjem odpira nove možnosti za digitalizacijo, razvoj novih storitev, inovativne poslovne modele, kot je industrija 4.0, in konkurenčnost na evropskem trgu.
Izobraževalne institucije. V akademskih krogih se izziva zavedamo in že 10 let uvajamo ter študentom posredujemo ustrezne vsebine o BIM. Žal so nekateri dobri študenti že odšli v tujino zaradi znanja BIM, vendar bi lahko bistveno prispevali k implementaciji BIM v podjetjih. Na UL uvajamo tudi vrhunski mednarodni magistrski študijski program BIM A+ za naše in tuje študente. Program smo posebej prilagodili zaposlenim, ki si ne morejo privoščiti daljše odsotnosti z dela. Več o tem na www.bimaplus.org.
Implementacija BIM se lahko bistveno pospeši tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pripravljenost za uvajanje BIM se lahko izboljša le z ustrezno strategijo, ki zagotavlja večjo ozaveščenost o prednostih BIM ter posledično ustrezno institucionalno podporo ključnih odločevalcev. Zato so potrebne strategije na treh glavnih ravneh:
• regije,
• podjetja,
• projekta,
Implementacija na regijskem/nacionalnem nivoju. Strategija EU za uvajanje BIM je izpostavljena s priročnikom za BIM v javnem sektorju. V Sloveniji je treba izpostaviti strategijo vlade za uvajanje BIM v okviru digitalizacije, ki je zelo ambiciozna in ki bi jo bilo morda treba dopolniti z ustreznimi merljivimi učinki. Izpostaviti gre, da je s strategijo storjen pomemben prvi korak. Za uspešno implementacijo BIM pa so ključni koraki, ki sledijo. Primerov dobre prakse v tujini in v Sloveniji je dovolj, treba pa bo zagotoviti ustrezno vodenje projektov BIM v sistemu javnega naročanja, ki ima jasno določene zahteve in merila (kvalifikacije) za vodje in izvajalce projektov BIM na strani naročnika in ponudnikov. Med izvedenimi razpisi BIM, ki jih financira država, je treba izpostaviti projekte, kot so druga cev Karavanke ter oba večja projekta Stanovanjskega sklada RS (MB in LJ), pred kratkim pa je bil objavljen tudi razpis za drugi tir, ki je po obsegu do zdaj največji za BIM.
Prednosti BIM na projektih pridejo do izraza, če so sodelujoča podjetja kompatibilna, tj. na zadovoljivi ravni, da lahko uspešno sodelujejo z modeli, ki jih izdelajo podjetja in sodelavci različnih strok. Nekdo, ki se udeleži konference o BIM, še ne postane strokovnjak za BIM, ampak mora imeti zadostno poglobljeno teoretično znanje in večletne praktične izkušnje na projektih BIM. Za uspešno sodelovanje so pomembni pogodbeni odnosi in ustrezen nadzor.
Implementacija BIM v podjetjih. Za oceno uporabe BIM v birojih je pomembno opredeliti raven uporabe BIM. Na osnovni ravni, kjer se uporablja BIM zgolj za izdelavo projektne dokumentacije, je podjetij zdaj že dovolj, na naprednejši ravni, ki temelji na modelni izmenjavi in uporabi koordinacijskih modelov različnih strok, pa so redkejši. Pri uvajanju BIM lahko izpostavimo tri mejnike, ki po odločitvi za uporabo BIM določajo stanje uvajanja:
• enak rezultat,
• enak rezultat v enakem času,
• samostojno delo brez pomoči drugih.
Ti mejniki so povezani z izkušnjami iz prakse in fazami uvajanja, čas, ki je potreben, da dosežemo enak rezultat kot z orodji pred uvedbo BIM, pa ni zanemarljiv. Čeprav je res, da pristop BIM nudi številne možnosti in nepremirno večjo učinkovitost, lahko v začetku uvajanja porabimo bistveno več časa kot pri uveljavljenem načinu dela. Pri tem je treba izpostaviti, da pristop zahteva nova znanja in spremembe v načinu dela. Če orodja ne znamo uporabljati, je lahko nezadovoljstvo veliko in nepotrebno: čas, ki je potreben, da izdelamo enak izdelek kot z orodji ni zanemarljiv, še manj pa čas, da dosežemo enak rezultat v enakem času kot na ustaljen način s poznanimi orodji. Pri tem uvajanju je pogosto potrebna pomoč bodisi ponudnikov programske opreme bodisi zunanjih konzultantov.
Vir: Lasten, projekt poslovne stavbe – izdelano z Revit MEP
Pri implementaciji v podjetju se pojavljajo standardne faze uvajanja BIM (angl. BIM stage), ki se začnejo s poglobljenim zavedanjem prednosti, pripravljenostjo za implementacijo, pripravo strategije uvajanja, odločitvijo za BIM, implementacijo s primerno izbiro opreme, z učinkovitim programom usposabljanja vseh ključnih kadrov po strokah in specialističnih profilih BIM (konstruktor, koordinator, manager) za delo na projektu, ob postopni testni uporabi na pilotnih projektih vse do uspešne gradnje referenc in suverenega sodelovanja na razpisih.
Implementacija BIM na projektu. Ključen element za implementacijo in standardizacijo BIM na nivoju projekta so ustrezno opredeljene zahteve naročnika EIR (angl. Employers Information Requirements), ki se uporabijo za razpis in vodijo do jasnega načrta izvedbe BIM (angl. BIM Execution Plan). Načrt izvedbe BIM za konkreten gradbeni projekt najprej izdela ponudnik pred podpisom pogodbe kot del ponudbe, in nato predstavnik naročnika po podpisu pogodbe kot del dogovora vseh izbranih sodelujočih na projektu.
Načrt izvedbe BIM dokumentira projektne informacije o sodelujočih in vlogah, identificira projektne funkcije BIM po mejnikih projekta in ustrezno strukturo modelov, za katere določa stopnje določenosti elementov modela, kdo jih izdela, način zagotavljanje kakovosti, standarde za modeliranje in upravljanje informacij ter uporabo tehnologij IT, vključno s skupnim okoljem za izmenjavo informacij CDE (angl. Common Data Environment).
V kolikor naročnik natančno določi vse ključne pogoje za sodelovanje na projektu, se izogne morebitnim zapletom ali brezpotrebnemu ponovnemu delu. V kolikor naročnik na primer ne zahteva, da mu ponudnik izroči modele BIM v izvirnem formatu, tega ne more pričakovati. Modeli lahko vsebujejo komponente, v katere je ponudnik vložil znatna sredstva in jih ne želi deliti. Vprašljivo je tudi lastništvo modelov, v katere je eden od deležnikov vgradil del, ki ga ni mogoče ločiti od celote modela, ki ga je izdelal drugi deležnik. Pri modelih BIM, ki jih zaradi lastnih potreb ponovno izdelajo na primer izvajalci, se lahko tudi zgodi, da model ni enak modelu avtorjev arhitekture ali gradbenih konstrukcij, zaradi česar je lahko izvedeni del drugačen od potrjenega projekta, kar se ugotovi prepozno. Vendar se lahko tovrstnim težavam izognemo z ustreznim vodenjem projekta, koordinacijo in nadzorom. Zelo pomembno je, da so funkcije BIM jasno opredeljene, kriteriji pa vnaprej določeni v tehničnem, pravnem in komercialnem smislu ter jasno opredeljeni v načrtu izvedbe BIM.
Pripravil: dr. Tomo CEROVŠEK, univ. dipl. inž. grad.
RICS Certified BIM Manager
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Arhitektura
Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost
Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.
Z osrednjo temo letošnjega Meseca prostora »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« želimo opozoriti na nujnost prilagajanja naselij na podnebne spremembe in izpostaviti vlogo celovitega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, projektiranja, arhitekture ter gradbeništva pri tem.
Podnebne spremembe so nedvomno eden največjih izzivov današnjega časa. Niso več oddaljena grožnja, postale so realnost, ki nas že danes postavljajo pred številne izzive za dejavno spoprijemanje z njihovimi posledicami. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, vročinski valovi, suše in druge podnebne motnje, vse bolj vplivajo na naša naselja, infrastrukturo in kakovost življenja. To velja tako za velika mesta kot tudi manjša naselja.
S premišljenim prostorskim načrtovanjem, posegi v prostor in trajnostno gradnjo lahko omejimo vpliv podnebnih sprememb ter ustvarimo bolj odporna naselja, ki nam bodo nudila varnejše in bolj kakovostno življenje. Naša pripravljenost in zmožnost, da se tem spremembam prilagodimo ter zmanjšamo njihov vpliv, je odgovornost vseh nas in bo odločilna za prihodnost naše družbe.
K obeležitvi Meseca prostora 2024 so se tudi letos pridružile številne organizacije. Do konca oktobra se bodo zvrstile konference, razstave, izobraževanja in delavnice in drugi dogodki, namenjeni različnim udeležencem – strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.
Vabljeni, da se dogodkov udeležite in skupaj z nami gradite trajnostno in podnebno odporno prihodnost.
Vse, ki že načrtujete ali pa bi želeli v oktobru organizirati dogodke, pa vabimo, da nam to sporočite na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali povprašate za več informacij.
Program (se še dopolnjuje)
3. 10. 2024
Pogovori stroke: »Načrtovanje naselij prihodnosti: Urbanistična zasnova v dobi podnebnih sprememb«
Strokovno srečanje v sklopu cikla »Pogovori stroke«
Organizira: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Kraj dogodka: v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48 v Ljubljana, od 13.00 do 16.00
Več informacij
4. 10. 2024
Dan arhitektov – Umetnost poslušanja
Organizira: Zbornica za arhitekturo in prostora Slovenije
Kraj dogodka: Novo mesto
Več informacij
7. 10. 2024
Svetovni dan Habitata
UN Habitat
Več informacij
7. – 11. 10. 2024
Vseslovenski dan Habitata 2024 – »Barva ni površina, je vsebina – barva v arhitekturi«
Natečaj za osnovne šole in vrtce
Organizira: Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Več informacij
14. 10. – 12. 12. 2024
11 x ena prenova kot prva izbira
Enajst prenov enostanovanjskih hiš, 2014-2024
Razstava
Organizira: Zavod DESSA arhitekturni center Ljubljana
Kraj dogodka: Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana
Več informacij
16.10.2024
Mesec prostora na Oddelku za geografijo – »Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji«
Organizira: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij
18. 10. 2024
35. Sedlarjevo srečanje – Uravnotežen prostorski razvoj v dobi podnebnih sprememb
Organizira: DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Kraj dogodka: Svečana dvorana (II nadstropje) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Več informacij
21.10.2004
Trajnostno načrtovanje in izvedba revitalizacijskih in sanacijskih ukrepov in posegov na industrijsko degradiranih območjih opuščenih in aktivnih nahajališč mineralnih surovin – načini in možnosti revitalizacije in sanacije degradiranega prostora zaradi njegove namenske industrijske rabe
Strokovni dogodek GZS
Organizira: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Več informacij
24. 10. – 04. 11. 2024
Vizije so 19: Poslovne stavbe in mesto
Razstava
Organizira: DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Kraj dogodka: Kongresni trg, Ljubljana
Dopolnjena razstava bo v Galeriji Kresija od 19.11. do 04.12.2024
Več informacij
Vabilo
Oktober 2024
Utopija nad prepadom
Organizira: Kulturno umetniško društvo C3, Koper
Kraj dogajanja: več lokacij v Kopru
31. 10. 2024
Svetovni dan mest
UN Habitat
Več informacij
12. 11. 2024
Moč narave v mestih
Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe
Organizira: IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI)
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij
Arhitektura
Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji
Po težki bolezni je v 78. letu umrl arhitekt Janez Kobe. Njegov arhitekturni opus obsega širok spekter arhitekture od urbanističnih zasnov in večjih javnih objektov ter stanovanjskih stavb do ureditev urbanih prostorov in notranje opreme.
Janez Kobe se je rodil 5. februarja leta 1947. Študij je končal na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Rdeča nit njegovega izobraževanja pod mentorjem prof. Ravnikarjem je “neprestano spraševanje, zakaj je nekaj narejeno tako, kot je, v nasprotju z današnjim vprašanjem, kako je nekaj narejeno”, je povedal pred nekaj leti za revijo Outsider. Iskal je “arhitekturno idejo, ne forme oz. podobe arhitekture”.
Kot arhitekt je poleg Slovenije deloval v več državah, med drugim v Črni gori in na Hrvaškem ter na območju nekdanje Sovjetske zveze. Oblikoval je denimo Vrtove sunca v Dubrovniku in Hotel Admiral v Slanem.
Zmagal je na več arhitekturnih natečajih. Med odmevnejšimi sta bila za stavbo Splošne plovbe Piran v Portorožu iz leta 1974 in za hotelski kompleks Slovenska plaža v Budvi iz leta 1980. Zanj je ob končani izvedbi leta 1985 dobil zvezno jugoslovansko Borbino nagrado, ki je v tedanji Jugoslaviji pomenila najvišje priznanje na področju arhitekture.
Že leta 1978 je za naselje Kotlje prejel Plečnikovo nagrado. V Sloveniji se je podpisal pod več turističnih kompleksov, kot sta Terme 3000 in prenova hotela Golf na Bledu. Med drugim je zmagal na natečaju za stanovanjsko naselje Livade v Izoli.
Arhitektura
Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli
V Podestatovi palači, nekdanjem sedežu Občine Izola, ki ga zdaj obnavljajo, nameravajo urediti turistično informacijsko točko pa tudi Dantejevo sobo in prostore za prireditve. Za vsebine so pridobili tudi evropska sredstva.
Palačo, ki stoji vsaj od leta 1253, so marca začeli obnavljati. V prvi fazi jo bodo predvsem statično sanirali. Naložba je vredna približno 1,5 milijona evrov in predstavniki občine so poudarili, da jo lahko izpeljejo le s pomočjo evropskih sredstev, pogoji razpisov za ta sredstva pa vplivajo tudi na prihodnjo namembnost palače.
Za začetek del so se odločili, potem ko so oktobra lani pridobili 350.000 evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sredstva so namenjena sofinanciranju vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih krajih.
Projekt ReVerT in kulinarika
Občina Izola je na razpis prijavila projekt ReVerT, po katerem bodo palačo obnovili na način, da bo v njej mogoče gostiti festivale ter prirejati kulinarične prireditve tudi v slabem vremenu. Projekt opredeljuje tudi posamezne turistične produkte, na primer digitalni prikaz posebnosti pridelave istrskih vin, oljčnega olja in drugih tipičnih produktov podeželja. Med drugim bodo v palači organizirali interaktivno igro lov na zaklad, v bližnjih lokalih pa bodo ponujali tipične jedi iz časa Beneške republike.
Kako je se je Dante znašel v Izoli?
Letos je občina Izola pridobila še približno 250.000 evrov iz programa Interreg Slovenija-Italija. V okviru projekta Dante (Trajnostne in prožne kulturne prakse za inovativno in celostno ponudbo literarnega turizma) bodo v Podestatovi palači uredili center za obiskovalce oziroma informacijsko točko za literarni turizem. Izola se je v projekt vključila, ker sta v tem kraju ob koncu 14. stoletja nastala dva rokopisa del Danteja Alighierija, ki ju zdaj hranijo v Benetkah.
Upravljavski načrt za stavbo so sprejeli pred dvema letoma in ga je zato treba prilagoditi. Izdelavo načrta so zaupali zgodovinarju Darku Darovcu oziroma njegovemu inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.
Kot je Darovec povedal na javni predstavitvi, bodo za upravljavca stavbe predlagali občinski Center za kulturo, šport in prireditve.
Glede vsebine je napovedal, da bo v pritličju razstavno-degustacijski prostor za vino in olje, razstavna in prireditvena dvorana ter turistična informacijska točka, ki bo povezana z Dantejevo sobo. Ta bo zasedala približno tretjino pritličja. V njej nameravajo predstaviti srednjeveško opremo za prepisovanje knjig, saj menijo, da je bila ta dejavnost nekoč pomembna za Izolo. Nadstropje bo namenjeno protokolarnim dogodkom in festivalom. Pripraviti želijo tudi digitalne predstavitve pomembnih izolskih osebnosti.
Arheološke raziskave, ki so jih opravili pred obnovo, niso prinesle presenečenj, pokazale pa so, da je bila palača nekoč z ulico ločena od cerkve sv. Marije Alietske, na katero se zdaj naslanja. Ohranjen je tlak iz 15. stoletja, ki bo po obnovi viden.
Ime “Podestatova palača” še ni dokončno
V Izoli sicer še ni soglasja o imenu stavbe. Krajani jo večinoma poznajo kot staro občino. Darovec zagovarja poimenovanje Podestatova palača. Kot je dejal, se v zgodovinskih virih podobno pogosto pojavljata imeni Komunalna in Podestatova palača. Slednje se mu zdi primernejše, ker je bil podestat predstojnik in simbol srednjeveške komune, kot so jo poznali v istrskih in italijanskih mestih, v palači pa je dejansko stanoval.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Zbornica za arhitekturo in prostor izbrala dobitnike letošnjih priznanj
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Vodna konvencija 2024: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje
-
Energetska učinkovitost3 tedni nazaj
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
-
Slovenija3 tedni nazaj
Ostro nasprotovanje postavitvi vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici
-
ZANIMIVOSTI1 mesec nazaj
Na Kitajskem se predstavlja večstoletna tradicija čebelarstva na Slovenskem
-
Slovenija1 mesec nazaj
Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?