Connect with us

Arhitektura

Pristop BIM: ključ digitalizacije gradbenih projektov

Objavljeno

dne

BIM – Nič več prihodnost, temveč sedanjost!

Povzetek

Namen prispevka je pojasniti razloge za uvajanje pristopa BIM (angl. building information modelling) in opredeliti osnovne pojme, ki so ključni za pravilno razumevanje BIM. Poudarek dajemo tudi potencialu in vlogi sodobnih načrtovalskih tehnologij BIM za sodelovanje in za digitalizacijo projektnih informacij ter prihodnosti “digitalnih dvojčkov” grajenega okolja. Izpostavljamo glavne mejnike uvajanja BIM v projektivnih in izvajalskih podjetjih ter ključne elemente za implementacijo BIM na nivoju poslovnega okolja regije, podjetja in projekta.

Razlogi za uvajanje BIM

Študije pilotnih projektov kažejo, da se lahko s pomočjo BIM stroški skupnega lastništva (skozi vso življenjsko dobo stavb) zmanjšajo kar za 30 %. Skupni stroški lastništva stavb predstavljajo kar 5-kratnik investicijskega stroška, kar lastniki zlasti velikih in tehnološko zahtevnih stavb pogosto spoznajo (pre)pozno. V tujini smiselnost investicije v BIM nazorno prikazujejo na naslednji način: za vsak vloženi 1 EUR v BIM se prihrani 5 EUR pri izvedbi investicije in 20 EUR stroškov skupnega lastništva objektov pri uporabi. Prihrankov zaradi BIM se ne meri samo v finančnem smislu, čeprav so ti prihranki od 5–10 % investicije, ampak tudi v smislu prihranka časa, ki je potreben za izvedbo, to je 10–15 %, in v povečani vrednosti objekta, ki se odraža v večji funkcionalnosti pri enakem finančnem vložku ali s prihranki pri neokrnjeni funkciji. BIM zahtevajo tisti naročniki, ki skrbijo za transparentnost, prihranke in spoštovanje rokov.

Pri gradbenih objektih, kot sta hotel ali železniška proga, se vsak dodaten dan gradnje odraža v izgubi prihodka ali časa uporabnikov, kar so pogosto prezrti posredni “stroški” projekta. Pomemben je tudi prispevek BIM k zmanjšani količini odpadkov med gradnjo, k manjši porabi energije, vode in zmanjšanim skupnim vplivom na okolje. Tudi ti trajnostni vidiki so bili med povodi za EU direktivo 2014/24/EU. Prenos direktive v nacionalno zakonodajo (ZJN-3) je omogočil znatno posodobitev javnega naročanja in upoštevanje trajnostnih vidikov, direktiva pa je tudi tlakovala pot k digitalizaciji gradbeništva in kakovostnejšim ter bolj transparentnim investicijskim projektom, kar so samo nekatere prednosti, ki jih omogoča pristop BIM.

Morda so najpomembnejši, primarni razlogi za uvajanje BIM boljše upravljanje s projektnimi informacijami, izboljšana projektna komunikacija in lažja, nedvoumna ter samoumevna interpretacija načrtovalskih rešitev. BIM omogoča bolj informirano odločanje s prostorskim zavedanjem – načrtovalske rešitve in posledice lahko razumemo v kontekstu, strukturno in prostorsko. BIM ima pomembno vlogo tudi pri sodelovanju med strokami, prostorski koordinaciji, usklajenosti strok, pri odpravljanju napak, natančnejših analizah, simulacijah itd.

Pri načrtovalskih tehnologijah, ki so se uporabljale desetletja (npr. CAD-datoteke in papirni projekti), je bilo pogosto zelo težko preveriti, ali so rešitve usklajene ali ne, saj so bili prikazi ločeni, pogosto brezdimenzijski (shematični ali topološki) in nematerialni, standardi pa so skrbeli za definicijo enotnih inženirskih konvencij in potrebne poenostavitve prikazov. Pristop BIM na zelo preprost način “prisili” projektante in druge udeležence v projektu, da bolje komunicirajo, preprosteje koordinirajo in tesneje sodelujejo, saj so modeli dimenzijski in materialni, modele različnih strok pa preprosto združujemo ter preverimo njihovo usklajenost. Še več, pri obdelavi tehnologija poskrbi za standardne prikaze, projektni timi pa lahko delajo sočasno na istem modelu, kar bistveno spreminja učinkovitost. Zato so lahko projekti kakovostnejši in usklajeni v neprimerljivo krajšem času kljub večkratnim spremembam.

Definicija BIM

Zaradi različnih pojmovanj in razumevanj BIM (tudi v tujini) podajamo osnovne definicije. Informacijsko modeliranje zgradb BIM (angl. building information modelling) razumemo v širšem pomenu kot pristop, ki ga tvori skupek procesov, tehnologij in standardov za boljše upravljanje informacij skozi življenjski cikel projekta, oziroma digitalno upravljanje projektnih informacij o konkretnem gradbenem objektu. Zrelost pristopa BIM lahko merimo z rezultati, ki jih ustvarimo, z značilnostmi sodelovanja in z uporabljenimi standardi. V ožjem pomenu besede BIM označuje uporabo avtorskega okolja za izdelavo informacijskih modelov zgradb.

Za ponazoritev ožjega pomena (modeliranja) bomo uporabili preprost procesni zapis IPO (input, proces in output), to so vhodni podatki, proces in izhodni podatki oziroma rezultati.

(I) Input za BIM. Vhodne podatke za izdelavo modela lahko razmejimo na dve kategoriji: kreativni in tehnični del. Kreativni del inputa je lahko izdelan po klasični poti (svinčnik in papir), čeprav BIM omogoča tudi nove kreativne poti načrtovanja oziroma načrtovalskega raziskovanja, o čemer morda nekaj več v nadaljevanju. Tehnični del inputa so predhodno izdelane podloge in digitalne predloge. Slednje so del programskih orodij BIM, ki imajo vgrajene oblikovne, vsebinske in funkcionalne digitalne predloge na ravni projekta (na primer predloga za bolnico), predloge za elemente stavb in njihove lastnosti, ki določajo stotine primerkov, ali predloge za dokumentacijo, vizualizacijo in analize.

(P) Proces BIM. Modeliranje lahko poteka izolirano od drugih deležnikov na projektu in koordinacija poteka na klasičen način, lahko se izmenjujejo in koordinirajo modeli, ali pa se modelira sočasno. Proces modeliranja lahko razdelimo v dve glavni kategoriji:
• vstavljanje parametriziranih elementov in določanja metapodatkov,
• lokalna in globalna geometrijska parametrizacija.

Pri vstavljanju parametriziranih elementov gre za geometrijsko modeliranje. Modeliranje poteka s 3D-digitalnimi elementi stavb, ki so inteligentni in parametrizirani, tako da odražajo bistvene lastnosti elementov dejanskih, fizičnih stavb. Določanje metapodatkov vključuje definicijo metapodatkov oziroma lastnosti (imen, podatkovnega tipa in zaloge vrednosti) ter vnos oziroma pripis vrednosti metapodatkov za elemente modela BIM.

Pri lokalni in globalni geometrijski parametrizaciji gre za zahtevnejše operacije, ki omogočajo določitev novih predlog za elemente ali predmete v stavbi (angl. BIM objects), ali pa globalno parametrizacijo, kjer lahko z posebnim vizualnimi grafičnim okoljem (angl. visual programming) shematično definiramo predloge za definicijo celotne geometrije, vključno z izbiro tipov elementov, samodejnim pozicioniranjem in stikovanjem elementov stavb.

(O) Output BIM. Rezultat procesa BIM je informacijski model zgradbe (angl. BIM model), ki je digitalni zapis in predstavitev informacij, ki jih izdelajo arhitekti in inženirji za komunikacijo med udeleženci gradbenega projekta. Model BIM tvorijo digitalni ekvivalenti fizičnih elementov stavb z geometrijskimi informacijami, ki so potrebne za načrtovanje, analize, simulacije, vizualizacije, dokumentacijo, izvedbo, obratovanje, upravljanje, prenovo ali rušenje zgradbe. V modelu je vsaka informacija zapisana le enkrat: projektna dokumentacija, izdelana na podlagi modela BIM, je kakovostnejša in vedno usklajena. V grobem ločimo modele po fazah (angl. as-designed; as-built) in strokah: model arhitekture, model gradbenih konstrukcij in model inštalacij, ki morajo biti med seboj usklajeni. V zadnjem času se je začel čedalje pogosteje uporabljati izraz digitalni dvojček. Digitalni dvojček je pojem, ki označuje dvojnost oziroma podobnost, v našem primeru je to digitalna predstavitev fizičnega sveta – grajenega okolja, predmetov, procesov in tehnologij. Torej, BIM lahko postane digitalni dvojček, če predstavlja lastnosti fizičnih, že zgrajenih elementov stavb.

Orodja BIM omogočajo iskanje in grafični prikaz elementov modela. Elemente lahko iščemo, ker jih želimo spremeniti, izbrisati ali izpisati pripisane lastnosti. Slika prikazuje obrazec za določitev kriterijev za iskanje. Sestavimo poizvedbe, ki jih lahko shranimo in uporabimo na več projektih (npr. za preverjanje zakonskih zahtev). Razvija se poseben poizvedovalni jezik, ki bo omogočal določitev zelo zahtevnih poizvedb, na primer v stavbi lahko poiščemo in označimo prostore, ki nimajo naravnega prezračevanja, in skozi katere potekajo ali se dotikajo cevi, v katerih je dušik. SOLIBRI model checker že zdaj omogoča zelo zahtevne preveritve modela z zapletenimi pravili, ki jih program samodejno logično interpretira in prikaže uporabniku.
Vir: Izdelano z ARCHICAD

Standardizacija BIM

Pri standardizaciji, ki je bistvenega pomena za uspešnost izvedbe projektov BIM, ločimo tri ključne kategorije standardov, ki obravnavajo upravljanje projektnih informacij:
• produktni standardi: IFC (angl. industry foundation classes) za izmenjavo modelov,
• procesni standardi: IDM, ISO 29481 in neformalni standardi za pravila modeliranja,
• meta podatkovni standardi: ISO 16003 in bsDD (buildingSMART data dictionaries).

Upravljanje projektnih informacij je eno najslabše raziskanih področij v arhitekturi in inženirstvu, ki imajo sicer odločilen vpliv na uspešnost projekta. Skladno s pojmovanjem, ki se je po objavi javno dostopne specifikacije PAS (angl. Publicly Available Specification) BS 1192 razširilo praktično po vsem svetu, ločimo naslednje ključne definicije:
• stopnja zrelosti BIM (angl. BIM levels): stopnja zrelosti je mednarodno uveljavljena posplošena klasifikacija uporabe BIM na stopnjah od 0 do 3, kjer je trenutni cilj BIM stopnja 2, ki temelji na izmenjavi datotek z modeli BIM pri projektni koordinaciji.
• informacijski model: model, ki se deli na projektni informacijski model PIM (angl. Project Information Model) in AIM (angl. Asset Information Model).
• specifikacija stopenj določenosti (angl. LOD specification): dokument, ki specificira stopnje določenosti za elemente stavbe in njihovih sistemov ter se uporablja pri opredeljevanju zahtev v načrtu izvedbe projekta BIM, kjer se za element modela določa, kdaj in kako podrobno mora biti podana geometrija ter kateri metapodatki morajo biti pripisani.

Standardizirano upravljanje projektnih informacij je ključnega pomena za uspešno izvedbo projektov, kar potrjujejejo standardizacija na ravni CEN TC 442 in ISO TC59/SC ter nedavno objavljeni standardi za projektne informacije ISO 19650. Pomembno novost prinaša tudi standard za stopnje informacijskih zahtev LOIN (angl. level of information needs), ki niso nujno vezane na element stavbe, ampak na model ali skupino informacij za odločanje.

Implementacija BIM

Gonilo implementacije BIM so na eni strani investitorji, ki BIM lahko zahtevajo kot naročniki, in na drugi strani ponudniki storitev BIM s kompetencami, izobraževalne institucije ter drugi deležniki, ki niso neposredno udeleženi pri investicijskih projektih.

Naročniki. Pomembni vzvodi implementacije BIM so v rokah države, ki bi morala imeti interes, da kot največji naročnik in lastnik nepremičnin zagotovi transparentne projekte in znatne prihranke skozi vso življenjsko dobo objektov, v katere vlaga in jih uporablja. O upravičenosti BIM pričajo investitorji, ki zahtevajo BIM za investicije, ki se ne financirajo iz javnih sredstev. Naročnike BIM je treba razumeti tudi širše, naročnik je lahko ponudnik sistemov in elementov stavb, upravnik stavbe ali drug ponudnik storitev projektiranja.

Ponudniki. Na trgu projektantskih storitev mora sistem javnega naročanje dovoliti, da se trg storitev BIM krepi in razvija in da so nagrajeni najboljši. Pri tem je treba zagotoviti odprtost proti EU in omogočiti inovativne storitve ter s tem posodobitev sektorja. BIM morajo ponudniki storitev prepoznati kot konkurenčno prednost. Zato je treba ustvariti pogoje za gradnjo kompetenc in postopno gradnjo referenc, ki jih bodo podjetja lahko uporabila pri oddaji ponudb. BIM podjetjem odpira nove možnosti za digitalizacijo, razvoj novih storitev, inovativne poslovne modele, kot je industrija 4.0, in konkurenčnost na evropskem trgu.

Izobraževalne institucije. V akademskih krogih se izziva zavedamo in že 10 let uvajamo ter študentom posredujemo ustrezne vsebine o BIM. Žal so nekateri dobri študenti že odšli v tujino zaradi znanja BIM, vendar bi lahko bistveno prispevali k implementaciji BIM v podjetjih. Na UL uvajamo tudi vrhunski mednarodni magistrski študijski program BIM A+ za naše in tuje študente. Program smo posebej prilagodili zaposlenim, ki si ne morejo privoščiti daljše odsotnosti z dela. Več o tem na www.bimaplus.org.
Implementacija BIM se lahko bistveno pospeši tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pripravljenost za uvajanje BIM se lahko izboljša le z ustrezno strategijo, ki zagotavlja večjo ozaveščenost o prednostih BIM ter posledično ustrezno institucionalno podporo ključnih odločevalcev. Zato so potrebne strategije na treh glavnih ravneh:
• regije,
• podjetja,
• projekta,

Implementacija na regijskem/nacionalnem nivoju. Strategija EU za uvajanje BIM je izpostavljena s priročnikom za BIM v javnem sektorju. V Sloveniji je treba izpostaviti strategijo vlade za uvajanje BIM v okviru digitalizacije, ki je zelo ambiciozna in ki bi jo bilo morda treba dopolniti z ustreznimi merljivimi učinki. Izpostaviti gre, da je s strategijo storjen pomemben prvi korak. Za uspešno implementacijo BIM pa so ključni koraki, ki sledijo. Primerov dobre prakse v tujini in v Sloveniji je dovolj, treba pa bo zagotoviti ustrezno vodenje projektov BIM v sistemu javnega naročanja, ki ima jasno določene zahteve in merila (kvalifikacije) za vodje in izvajalce projektov BIM na strani naročnika in ponudnikov. Med izvedenimi razpisi BIM, ki jih financira država, je treba izpostaviti projekte, kot so druga cev Karavanke ter oba večja projekta Stanovanjskega sklada RS (MB in LJ), pred kratkim pa je bil objavljen tudi razpis za drugi tir, ki je po obsegu do zdaj največji za BIM.

Prednosti BIM na projektih pridejo do izraza, če so sodelujoča podjetja kompatibilna, tj. na zadovoljivi ravni, da lahko uspešno sodelujejo z modeli, ki jih izdelajo podjetja in sodelavci različnih strok. Nekdo, ki se udeleži konference o BIM, še ne postane strokovnjak za BIM, ampak mora imeti zadostno poglobljeno teoretično znanje in večletne praktične izkušnje na projektih BIM. Za uspešno sodelovanje so pomembni pogodbeni odnosi in ustrezen nadzor.

Implementacija BIM v podjetjih. Za oceno uporabe BIM v birojih je pomembno opredeliti raven uporabe BIM. Na osnovni ravni, kjer se uporablja BIM zgolj za izdelavo projektne dokumentacije, je podjetij zdaj že dovolj, na naprednejši ravni, ki temelji na modelni izmenjavi in uporabi koordinacijskih modelov različnih strok, pa so redkejši. Pri uvajanju BIM lahko izpostavimo tri mejnike, ki po odločitvi za uporabo BIM določajo stanje uvajanja:
• enak rezultat,
• enak rezultat v enakem času,
• samostojno delo brez pomoči drugih.

Ti mejniki so povezani z izkušnjami iz prakse in fazami uvajanja, čas, ki je potreben, da dosežemo enak rezultat kot z orodji pred uvedbo BIM, pa ni zanemarljiv. Čeprav je res, da pristop BIM nudi številne možnosti in nepremirno večjo učinkovitost, lahko v začetku uvajanja porabimo bistveno več časa kot pri uveljavljenem načinu dela. Pri tem je treba izpostaviti, da pristop zahteva nova znanja in spremembe v načinu dela. Če orodja ne znamo uporabljati, je lahko nezadovoljstvo veliko in nepotrebno: čas, ki je potreben, da izdelamo enak izdelek kot z orodji ni zanemarljiv, še manj pa čas, da dosežemo enak rezultat v enakem času kot na ustaljen način s poznanimi orodji. Pri tem uvajanju je pogosto potrebna pomoč bodisi ponudnikov programske opreme bodisi zunanjih konzultantov.

Pri implementaciji v podjetju se pojavljajo standardne faze uvajanja BIM (angl. BIM stage), ki se začnejo s poglobljenim zavedanjem prednosti, pripravljenostjo za implementacijo, pripravo strategije uvajanja, odločitvijo za BIM, implementacijo s primerno izbiro opreme, z učinkovitim programom usposabljanja vseh ključnih kadrov po strokah in specialističnih profilih BIM (konstruktor, koordinator, manager) za delo na projektu, ob postopni testni uporabi na pilotnih projektih vse do uspešne gradnje referenc in suverenega sodelovanja na razpisih.

Implementacija BIM na projektu. Ključen element za implementacijo in standardizacijo BIM na nivoju projekta so ustrezno opredeljene zahteve naročnika EIR (angl. Employers Information Requirements), ki se uporabijo za razpis in vodijo do jasnega načrta izvedbe BIM (angl. BIM Execution Plan). Načrt izvedbe BIM za konkreten gradbeni projekt najprej izdela ponudnik pred podpisom pogodbe kot del ponudbe, in nato predstavnik naročnika po podpisu pogodbe kot del dogovora vseh izbranih sodelujočih na projektu.

Načrt izvedbe BIM dokumentira projektne informacije o sodelujočih in vlogah, identificira projektne funkcije BIM po mejnikih projekta in ustrezno strukturo modelov, za katere določa stopnje določenosti elementov modela, kdo jih izdela, način zagotavljanje kakovosti, standarde za modeliranje in upravljanje informacij ter uporabo tehnologij IT, vključno s skupnim okoljem za izmenjavo informacij CDE (angl. Common Data Environment).

V kolikor naročnik natančno določi vse ključne pogoje za sodelovanje na projektu, se izogne morebitnim zapletom ali brezpotrebnemu ponovnemu delu. V kolikor naročnik na primer ne zahteva, da mu ponudnik izroči modele BIM v izvirnem formatu, tega ne more pričakovati. Modeli lahko vsebujejo komponente, v katere je ponudnik vložil znatna sredstva in jih ne želi deliti. Vprašljivo je tudi lastništvo modelov, v katere je eden od deležnikov vgradil del, ki ga ni mogoče ločiti od celote modela, ki ga je izdelal drugi deležnik. Pri modelih BIM, ki jih zaradi lastnih potreb ponovno izdelajo na primer izvajalci, se lahko tudi zgodi, da model ni enak modelu avtorjev arhitekture ali gradbenih konstrukcij, zaradi česar je lahko izvedeni del drugačen od potrjenega projekta, kar se ugotovi prepozno. Vendar se lahko tovrstnim težavam izognemo z ustreznim vodenjem projekta, koordinacijo in nadzorom. Zelo pomembno je, da so funkcije BIM jasno opredeljene, kriteriji pa vnaprej določeni v tehničnem, pravnem in komercialnem smislu ter jasno opredeljeni v načrtu izvedbe BIM.

Pripravil: dr. Tomo CEROVŠEK, univ. dipl. inž. grad.
RICS Certified BIM Manager
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Arhitektura

Znova rdeča luč za gradbeno dovoljenje Bežigrajskega stadiona

Objavljeno

dne

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo negativno odločbo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park. Pogoj, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, namreč ni bil izpolnjen.

Ministrstvo za okolje in prostor je odločitev sprejelo na podlagi mnenja, ki ga je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije podal v februarju. Gradnja ni v skladu z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Dodali so, da je navedeno mnenje ZVKDS-ja v skladu z ugotovitvami ministrstva za kulturo, ki jih je MOP prejel v času izvedbe integralnega postopka. To pa so, da varstveni režim za spomenike določajo akti o razglasitvi, in ne prostorski akti, ter da gradnja ni v skladu z odlokom o razglasitvi, ker projekt ne sledi temeljnemu načelu varstva kulturne dediščine, to je ohranjanje. Poleg tega predvidena gradnja v vplivnem območju spomenika ni v skladu z varstvenim režimom, določenim v omenjenem odloku.

Zoper odločbo je mogoče vložiti tožbo v 30 dneh od vročitve odločbe.

Čez pet let bo minilo stoletje, odkar so v Ljubljani postavili Plečnikov stadion, ki je ena od ključnih arhitektur našega najpomembnejšega arhitekta. Foto: BoBo

V civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki zavrnilno odločbo MOP pozdravljajo, je sporočila predstavnica civilne pobude Karmen Stariha“Glede na številne nezakonitosti in na vse negativne posledice projekta na Plečnikovo dediščino, okolje ter zdravje in premoženje prebivalcev, na katere opozarjamo že od začetka projekta BŠP, je bila odločitev tudi pričakovana,” je zapisala v sporočilu za javnost.

Letos teče že 14. leto, odkar so investitorji ustanovili družbo BŠP in odkar, kot je zapisala, “na vse možne načine vsiljujejo projekt BŠP, ki je nesprejemljiv z več vidikov in se že od začetka sooča z močnim nasprotovanjem strokovne in širše javnosti”.

V civilni iniciativi upajo, da bo tokratna zavrnitev končno prinesla premik v razmišljanju o projektu BŠP tudi na investitorjevi strani ter da bo omogočila začetek dialoga o drugačni rešitvi za Plečnikov stadion.

Maketa projekta obnove Plečnikovega stadiona – Bežigrajski športni park (BŠP). Foto: BoBo

Poziv k prenosu lastništva
Obenem pričakujejo, da bo ta zavrnitev spodbudila državo, da bo posegla v reševanje Plečnikovega stadiona, in to tako, da bo začela iskati rešitev za prenos lastništva spomenika na državo bodisi z odkupom ali menjavo za drugo nepremičnine. Tako bo omogočila, da bosta obnova in revitalizacija stadiona v izvirni obliki in v skladu s predpisi čim prej stekla.

Zakaj ne bi BŠP stal drugje?
Ob tem v civilni iniciativi opozarjajo, da investitor s projektom BŠP ni v ničemer vezan na lokacijo Plečnikovega stadiona, saj bi lahko projekt uresničil na kateri drugi lokaciji ob bistveno manjših stroških gradnje. Poleg tega v civilni pobudi zavračajo prepričanje, da bi morali zaradi komercialnega projekta, ki naj bi domnevno prinesel delovna mesta in dohodke državi, žrtvovati vrhunsko kulturno dediščino.

Projekt BŠP, ki ga načrtuje poslovnež Joc Pečečnik, bi gradili po načrtih biroja GMP iz Berlina. Ta predvideva ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje – hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje.

Stadion zaradi nerazrešenih razprtij že leta prerašča zelenje. Foto: BoBo
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

In memoriam: Milan Mihelič, arhitekt in urbanist

Objavljeno

dne

V 96. letu se je pred dnevi poslovil arhitekt in urbanist, akademik Milan Mihelič. Bil je dinamičen organizator in vsestranski spodbujevalec arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo.

Miheličev opus šteje približno 60 realiziranih arhitektur, nekaj deset prenov in nešteto udeležb na projektnih natečajih. Prvo Prešernovo nagrado je za svoje delo skupaj s Brankom Simčičem in Ilijo Arnautovićem dobil že leta 1959. 1968 je sledila nagrada Prešernovega sklada, leta 1976 Prešernova nagrada za življenjsko delo in leta 2008 Plečnikova medalja za arhitekturni opus.

Mihelič se je rodil 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici na Dolenjskem. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, v letih 1947/48 je študiral na politehniki v Pragi, diplomiral je v Ljubljani leta 1954 z idejnim načrtom za Tehnični muzej Slovenije.

Takoj po študiju se je dejavno vključil v arhitekturno načrtovanje v skupini za gradnjo Gospodarskega razstavišča. Leta 1959 je z Brankom Simčičem in Ilijem Arnautovićem dobil Prešernovo nagrado za kompleks hale A na Gospodarskem razstavišču. V tem času se je ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem, zlasti s plakati in knjižnim oblikovanjem.

Veleblagovnice Slovenijales, ki jo načrtoval Mihelič, že dolgo ni več. Ostala je le stavba, v kateri je svoj novi dom jeseni 2016 našla Hiša Evropske unije. Foto: Janez Kališnik
Pri načrtovanju veleblagovnice je bila njegova naloga, da naredi odprt prazen prostor, v katerem bodo lahko nemoteno razstavljali pohištvo. Milan Mihelič je veljal za poeta konstrukcije, saj je bil mojster v tem, kako postaviti stavbo na stebre in kako strop podpreti le s tankimi jeklenimi palicami. Vir: EK
Detajl prvega nadstropja. Foto: Sonja Merljak

Od 1955 se je uspešno uveljavljal kot načrtovalec in raziskovalec v Zavodu za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, po 1962 je deloval v podjetju za projektiranje Konstrukta in ga vodil kot glavni projektant in dolgoletni direktor.

Ukvarjal se je s celostnim arhitekturnim in urbanističnim načrtovanjem ter oblikovanjem. Večino naročil je dobil z zmagami in uspehi na natečajih. Leta 1979 se je povezal s podjetjem AB arhitekturni biro iz Ljubljane. Upokojil se je 1990.

Med letoma 1963 in 1967 je bil predsednik Zveze arhitektov Slovenije. Leta 1981 je bil izvoljen za izrednega in leta 1987 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), piše na spletni strani SAZU.

Ob številnih uglednih priznanjih in odličjih za ustvarjalnost v Sloveniji in Jugoslaviji je leta 1976 drugič prejel Prešernovo nagrado in 2008 Plečnikovo medaljo za življenjski opus.

Z bencinskim servisom Petrol na Tivolski ulici, je Milan Mihelič pokazal, da je tudi pri načrtovanju popolnoma storitvene arhitekture prostor za dodajanje elementov, zaradi katerih konstrukcija postane prava umetnina.
Bencinski servis Petrol je bil zasnovan kot del celostne urbanistične ureditve severnega vstopa v mestno središče. Armiranobetonska gobasta konstrukcija, ki skoraj spominja na križnorebraste oboke gotske arhitekture, je osrednji element bencinskega servisa, ki se večkrat ponovi.

Žirija je tedaj v utemeljitvi zapisala: “Ustvarjalna pot arhitekta Milana Miheliča so avtorsko prepričljivo zgovorna in živo zaznamovana najvidnejša kakovostna poglavja slovenske moderne arhitekture in njenih mest. Njegove visoko ovrednotene uresničene stavbe in načrti so bili izpovedno poglobljeni dosežki, avtentično udejanjeni iz osebno navdihnjene poetike, obsežnega znanja in bogatih oblikovnih izkušenj. Izrasli so tudi iz globokih korenin Fabianove, Plečnikove in Ravnikarjeve dediščine ter najvidnejših sodobnikov.”

Leta 1980 je umetnostni zgodovinar in kritik Stane Bernik za Arhitekturni muzej pripravil Miheličevo odmevno samostojno razstavo in monografijo.

Zadnje večje Miheličevo delo je njegova cerkev v Stožicah (1990–1994). Arhitekt sam, brez okrasja, z mojstrskim obvladovanjem tlorisa, materialov in svetlobe ustvari duhovni prostor. Stavbar si sam postavi najbolj trajen spomenik. Naša dolžnost je, da to opazimo in ohranimo bodočim generacijam. Čas je, da ob Plečniku in Ravnikarju dodamo nekaj mlajših imen. Mednje gotovo sodi arhitekt Milan Mihelič.

V letih 1990–94 se je Mihelič lotil načrtovanja cerkve v Stožicah v Ljubljani.
Na vzhodno stran je postavil župnišče, ob razgledni terasi pred vhodom pa vitek zvonik. Arhitektura stoženske cerkve nadaljuje arhitekturno dojemanje tega predela mesta, upošteva genius loci in je kot simultan zapis v obstoječo mestno mrežo.

Med Miheličevimi deli velja omeniti še Savske stanovanjske stolpnice (z Arnautovićem) v Ljubljani, veleblagovnico Market v Osijeku, poslovno stavbo Konstrukta v Ljubljani, veleblagovnico Stoteks v Novem Sadu, poslovno stolpnico S2 na Bavarskem dvoru v Ljubljani, veleblagovnico Slovenijales in prizidek k hali B na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Poslovna stolpnica S2 je eden od ključnih elelemtov širše urbanistične zasnove območja okoli Bavarskega dvora (1972–1978)
Nastati bi morala dvojna višinska dominanta – sklop stolpnic S1 in S2 -, a je bil zgrajen le en element, zato Miheličeva zamisel severnih ljubljanskih vrat nikoli ni bila izvršena. 
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Življenje v zaprtih prostorih: slabe novice za zdravje počutje in produktivnost

Objavljeno

dne

V zadnjih dvesto letih je odstotek ljudi, ki delajo na prostem, padel z 90 na 20 odstotkov. Postali smo bitja, ki živimo v zaprtih prostorih,« opozarja Russell Foster, direktor inštituta za spanje in cirkadiano nevroznanost Univerze v Oxfordu. Ljudje se vse bolj odmikamo od narave, zunanjega okolja in 24-urnega solarnega ciklusa. Težav, ki pri tem nastajajo, je več, a poglejmo le najbolj pereče, ki jih navaja raziskava inštituta YouGov. Opravili so jo predlani med 16.000 posamezniki iz 14 evropskih in severnoameriških držav. V vsej človeški zgodovini ni bilo posameznikovo življenje nikoli tako zapletena mešanica vožnje v službo in domov, dejavnosti in dela v zaprtih prostorih … Vse to nas ločuje od narave, ki je gonilna sila razvoja človeške vrste. Postajamo bitja zaprtih prostorov; generacija, ki živi znotraj.

Negativni vplivi sodobnega življenja
Zdravje je za sodobnega človeka pomembna vrednota, prav tako zdravo bivanje. Na vsakem koraku nas bombardirajo s ponudbami za športne vadbe, vedno več denarja namenjamo članarinam v fitnes centrih, pametnim uram in telovadnim pripomočkom, pa vendar večino gibanja opravimo v zaprtih prostorih. V notranjosti preživimo več časa kot kdaj koli prej. Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje na zdravje in kakovost življenja. Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe pogosto izrazito negativno vplivata na človekovo razpoloženje, spanje in učinkovitost, v nezdravih zaprtih prostorih pa trpi tudi naš dihalni sistem.

Težav se premalo zavedamo
Po anketi inštituta YouGov se posledic življenja v zaprtih prostorih premalo zavedamo, saj so raziskovalci ugotovili velik razkorak med našimi predstavami in realnim stanjem. Na splošno mislimo, da živimo relativno zdravo, vendar je resničnost precej drugačna od naših predstav. Samo pomislite, koliko časa dnevno presedite in prištejte k osmim uram v pisarni tudi vožnjo z avtom, sedenje pri obrokih, posedanje v prostem času … Rezultati vas lahko presenetijo. 82 odstotkov anketirancev je dejalo, da dnevno preživijo v zaprtih prostorih manj kot 21 ur, 62 odstotkov pa jih misli, da v zaprtih prostorih dejansko preživijo manj kot 18 ur. Povprečno anketiranci menijo, da preživijo 66 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih. Raziskave sporočajo zaskrbljujočo številko: v resnici ljudje v zaprtih prostorih preživijo povprečno 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan.

Ljudje v zaprtih prostorih preživimo povprečno 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan. Postajamo bitja zaprtih prostorov; generacija, ki živi znotraj.
(Foto: Ivan Brodey)


Zakaj bi morali biti zaskrbljeni?
Iz dveh glavnih razlogov: ker je v zaprtih prostorih zrak pogosto bolj onesnažen kot zunaj in ker smo zaradi bivanja med štirimi stenami prikrajšani za spreminjajočo se dnevno svetlobo, ki pomembno uravnava človekovo notranjo biološko uro. Dejstvo je, da je zrak v stavbah običajno bolj onesnažen od zraka na prostem celo v velikih mestih, slab notranji zrak pa s sabo prinese množico možnih tegob, na primer draženje oči, nosu in grla, kašelj ter druge bolezni dihal.

Prekinjen naravni 24-urni ciklus
Pomanjkanje naravne svetlobe zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih prekine naravni 24-urni ciklus, v katerem smo se kot vrsta razvijali. Kronobiolog Till Roenneberg je ugotovil, da ljudje na običajen delovni dan preživimo na prostem povprečno le 15 minut. Ta številka temelji na odgovorih, ki jih je podalo prek spletnih vprašalnikov več tisoč oseb. Električne luči, digitalne naprave in družba, ki je aktivna 24 ur na dan, nas vedno bolj oddaljujejo od naravnih ritmov in motijo naš naravni cirkadiani ritem ter močno vplivajo na kakovost spanja in splošno zdravje. Cirkadiani ritem je notranja biološka ura, ki prilagaja naše doživljanje različnim fazam dneva. Pomaga nam uravnavati spanje, hranjenje, krvni tlak in telesno temperaturo. Kot posamezniki in kot družba se moramo bolj zavedati razkoraka med tem, kaj mislimo, kako živimo, in tem, kako resnično živimo. Tako bomo bolje razumeli vpliv sodobnega življenja na naše zdravje in bolje bomo lahko načrtovali naše bivanjsko okolje.


Cirkadiani ritem (Vir: YouGov)

Kako ‘bio’ je zrak, ki ga dihamo?
Zrak, ki ga dihamo, je enako pomemben kot hrana, ki jo jemo, in voda, ki jo pijemo. Kadar razmišljamo o onesnaženosti zraka, vedno pomislimo na mestni smog. Naša mesta rastejo in onesnaženje zraka v mestih je pomembna problematika, le redko pa razmišljamo o kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Morda boste presenečeni nad dejstvom, da je lahko zrak v naših domovih do petkrat bolj onesnažen od zraka na prostem. Glede na raziskavo YouGov se tega ne zaveda kar 78 odstotkov ljudi.
Povprečna odrasla oseba vsak dan vdihne približno 15 000 litrov zraka.
Zrak v zaprtih prostorih ima na začetni stopnji enako onesnaženje, kot je prisotno v zraku na prostem. Zdaj k temu dodajmo onesnaževala in hlape iz gradbenih materialov v prostoru, čistil, barv, lakiranega pohištva , plastike …
Prištejmo še dejavnosti ljudi, kot so kuhanje, prižiganje sveč, sušenje perila v zaprtih prostorih ipd. Nenazadnje moramo upoštevati še nekaj, kar delamo ves dan: dihanje! Običajna družina s štirimi člani samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1800 litrov CO2 in 10 litrov vode.

Posledice slabega zraka
Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih povzroči simptome, kot so draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost. Dolgotrajni učinki pa so lahko resnejši, na primer bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčne bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali domu, kjer je prisotna plesen, imajo kar 40-odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Kar 2,2 milijona Evropejcev je zbolelo za astmo zaradi neprimernih bivalnih razmer. Ne le, da bolezni zmanjšujejo kakovost življenja, ampak predstavljajo tudi velik strošek. Na evropski ravni stroški zaradi nezdravega bivalnega okolja dosegajo 82 milijard evrov na leto, pri čemer ti stroški vključujejo neposredne stroške za zdravljenje in oskrbo ter posredne stroške, kot je zmanjšana produktivnost ali izguba delovne sposobnosti.

Onesnaženost zraka v prostoru
(Vir: YouGov)
Običajne ravni svetlobe
(Vir: YouGov)


Dnevna svetloba izjemnega pomena za dobro počutje
Najnovejše raziskave kažejo, v kako tesni soodvisnosti sta dobro počutje posameznika in izpostavljenost naravni svetlobi. K sreči se večina ljudi tega dejstva tudi zaveda, saj kar 68 odstotkov anketirancev iz raziskave YouGov verjame, da dnevna svetloba pomembno vpliva na razpoloženje. To je razumljivo, saj vsi vemo, kako lahko sončen dan izboljša naše počutje, za sončno svetlobo pa je celo potrjeno, da je učinkovit antidepresiv. Kanadska študija iz leta 2016 je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije nekajkrat učinkovitejša od tablet, kar dodatno dokazuje, kako pomemben fiziološki in psihološki vpliv ima dnevna svetloba na človekovo zdravje.

Več sončnih žarkov, manj depresije
Ocenjujejo, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva občuti zimsko depresijo ali sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD). Verjetnost zanjo narašča z zemljepisno širino, kar je lahko neposredna posledica omejene izpostavljenosti dnevni svetlobi, ki upada s severnejšo geografsko lego. Tipični simptomi SAD so izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutki brezupnosti in depresije ter težave s spanjem. Najučinkovitejše zdravljenje SAD je svetlobna terapija.


Dnevna svetloba je glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in
budnosti. Torej za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in dovolj trde
teme ponoči. (Foto: VELUX)


Dnevna svetloba podnevi vam pomaga spati ponoči
Spanje je ključno za pravilno delovanje uma in telesa, motnje spanja pa so povezane s številnimi zdravstvenimi težavami. Izčrpanost, razdražljivost in zmanjšana koncentracija so očitne težave, manj pa je znano, da so s pomanjkanjem spanja povezani tudi pridobivanje teže, srčne bolezni in sladkorna bolezen.
….več v tiskani izdaji PRO Bauhaus #1

Pripravil: Domen Pogorevc, univ. dipl. inž. arh.

Nadaljuj z branjem
Energetska učinkovitost3 dnevi nazaj

KRONOTERM MED VODILNIMI V EVROPI V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM

Evropski okoljski urad (EOU) je opravil popis blagovnih znamk evropskih proizvajalcev ogrevalnih sistemov in njihovih ciljev k ogljični nevtralnosti. EOU...

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Prihaja povsem nova tehnologija oken s solarno sredico?

Na ameriški Univerzi Rice v Houstonu so raziskovalci razvili okna z luminiscentno tekočino in posebnimi solarnimi celicami, ki v celoti...

Dizajn2 tedna nazaj

Stoli Nike Zupanc razstavljeni tudi v Zagrebu

Po lanski razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so stoli, ki jih je Nika Zupanc oblikovala za...

Arhitektura2 tedna nazaj

Znova rdeča luč za gradbeno dovoljenje Bežigrajskega stadiona

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo negativno odločbo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park. Pogoj,...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Šest izjemnih prednosti, zaradi katerih boste želeli uporabiti belo kad

V gradbeništvu oznaka BELA KAD predstavlja posebno tehnologijo izgradnje objektov brez bitumenske hidroizolacije. V TKK proizvajamo in ponujamo izdelke najvišje...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Podpisana pogodba za drugi tir, vredna več kot 224 milijonov

Drugi tir bo na odseku med Črnim Kalom in Koprom gradil Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema. “To je...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Dunaj s prvim klimatsko-nevtralnim letališčem na stari celini

Ne samo, da je Dunaj mesto, ki je po številnih raziskavah že nekaj let na vrhu lestvice, kjer se najbolje...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Ali je gradbeništvo aktivno celo bolj kot pred Korono?

Gradbeništvo je v januarju 2021 po številu opravljenih del beležilo krepko rast! Vrednost v letošnjem januarju opravljenih gradbenih del je...

Novosti3 tedni nazaj

Posodobitev stanovanjskega zakona: kaj prinašajo spremembe?

Stanovanjski zakon oziroma njegova novela je predmet obravnave v državnem zboru, saj so spremembe nujne, celovita prenova zakona pa bi...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Avstrija si je do leta 2030 zadala “100% zeleni cilj”

Naši severni sosedi so misijo “zelena dežela” vzeli zelo resno, saj naj bi do leta 2030 vložili kar 10 milijard...

POPULARNO