GRADNJA
Potniški terminal Luke Koper dokaz, da je lesena montažna gradnja možna tudi na večjih objektih
Nov terminal iz lesene masivne križno lepljene X-Lam CLT konstrukcije je bil zmontiran v 20 delovnih dneh.
Če so še nedavno v klasičnem gradbeništvu pri gradnji večjih poslovnih objektov prevladovali gradbeni materiali kot so opeka, beton in jeklo, les pa je bil nekoliko zapostavljen, danes ni več tako. Predvsem v ekološko zavednih in razvitih deželah je les postal nepogrešljiv gradbeni material v trajnostni in ekološki gradnji.
Omejitve v lesenih konstrukcijah so vedno manjše. Sodobne tehnologije predelave in lepljenja lesa v večje linijske in ploskovne elemente so pripeljale do tega, da lahko določene zahtevnejše konstrukcije izvedemo lažje, enostavneje in celo stroškovno veliko bolj učinkovito kot s klasičnimi gradbenimi materiali.
Lesen dvoetažni objekt
V X-Lam CLT tehnologiji v kombinaciji z lesenimi lepljenimi nosilci ter v kompoziciji z jeklenimi stebri nosilci je bila sprojektirana in izvedena optimalna hibridna konstrukcija dvoetažnega etažnega poslovnega objekta v Kopru. S kompozicijo različnih vrst konstrukcijskih elementov je bila glede na robne pogoje urbanizma, arhitekture in funkcije objekta izvedena konstrukcija, ki glede na lahkotnost in odprtost prostorov ter fasadnih odprtin kljubuje vsem obtežnim vplivom na lokaciji objekta.

Gradbeno dovoljenje za nov potniški terminal je Luka Koper pridobila avgusta 2024, gradnja se je pričela novembra istega leta. Izvedbo objekta je prevzelo koprsko podjetje Makro 5 gradnje d.o.o., ki je kot glavni izvajalec v posamezne faze izvedbe objekta vključeval podizvajalce. Leseno konstrukcijo objekta je izvedlo podjetje CBD d.o.o., ki je specializirano za projektiranje, konstruiranje in izvedbo lesenih masivnih konstrukciji iz križno-lepljenih (X-Lam) CLT ploskovnih elementov.
Potniški terminal Luke Koper je zgrajen na obali ob Vojkovem nabrežju v neposredni bližini starega mestnega jedra. Objekt je bil dokončan maja 2025 in bo letno lahko sprejel iz turističnih ladij preko 125 tisoč turistov ter več kot 60 tisoč članov posadke.
Sodobno in trajnostno stičišče poti, ki Slovenijo povezuje s svetom, je izvedeno v leseni konstrukciji, ki je v notranjosti večinoma vidna. Osnovno konstrukcijo objekta predstavlja lesena masivna konstrukcija iz ploskovnih elementov (stene, medetažne in strešne plošče) v kombinaciji z lesenimi lepljenimi nosilci ter z integriranimi jeklenimi stebri in nosilci. Celotna konstrukcija je temeljena na AB plošči, ki je lokalno podprta z AB piloti. Z zunanje strani je lesena konstrukcija obdana z izolacijo in alu fasadnimi elementi.
Zelo pomembno za trajnost lesene konstrukcije je, da ni izpostavljena atmosferskim vplivom ter da je v času eksploatacije objekta suha, kar pa pomeni, da morajo biti vsi detajli na zunanjem ovoju objekta ustrezno načrtovani in tudi izvedeni. Enako velja za strojne inštalacije in za vse »mokre« prostore v objektu. Samo suha lesena konstrukcija bo trajna in bo uporabniku nudila vse prednosti, ki jih ima les kot naravni gradbeni material.

X-Lam CLT tehnologija
Sodobna arhitektura posega po »X-Lam« CLT elementih tudi v zahtevnejših arhitekturnih konstrukcijskih izvedbah. Lesen konstrukcijski »X-Lam« sistem z uporabo lesenih masivnih križno lepljenih CLT elementov (CLT = Cross Laminated Timber) je ploskovni sistem, kjer so X-Lam CLT stene in medetažne plošče izdelane od 6 pa tudi preko 32 cm debelih večslojnih panelov. Ploskovni elementi so večinoma standardne širine in poljubne dolžine s korakom po 10 cm do največje dolžine, ki jo predstavlja dolžina stiskalnice, kar pa je odvisno od posameznega proizvajalca.

Ker tehnologija proizvodnje X-Lam CLT elementov zahteva pravokotne oblike proizvodnih površin, je potrebno pri popisih za X-Lam elemente, ki sestavljajo konstrukcijo objekta, ločiti pravokotne površine in površine, ki niso pravokotnih oblik. Cena za izdelavo ploskovnega materiala, iz katerega se izrežejo sestavni elementi konstrukcije, namreč zavisi od proizvedene površine, zato je potrebno nepravilne oblike, ki jih v proizvodnem procesu ni mogoče optimizirati in pri katerih nastanejo določeni odrezi, ki jih proizvajalec obračuna, pravilno upoštevati. Pride lahko tudi več kot 20 odstotkov odreza v primeru specifične konstrukcijske sestave, ki precej odstopa od proizvodnih zahtev.
Pri optimizaciji proizvodnih površin je pomembna tudi vidnost površin in usmerjenost lesenih vlaken. Tako je potrebno pri popisu površin X-Lam CLT elementov pri nepravilnih oblikah predvideti tudi odrez proizvodnih površin.

Velika količina različnih sestavnih elementov (X-Lam CLT, Glue-Lam in jekleni elementi) zahteva skrbno načrtovanje dobav in poteka montaže. Skupaj s sestavnico in montažnimi načrti se pripravijo specifikacije elementov po tovornih listah skupaj z veznim materialom, kjer je glede na potek montaže pomembna časovna sinhronizacija vseh dobav.
Lesena masivna X-Lam konstrukcija je trenutno najsodobnejša tehnologija gradnje v trajnostnem gradbeništvu, ki je že nekaj let v eksponentnem porastu v vseh razvitih deželah sveta. Omogoča izjemno potresno odpornost in visoko požarno varnost, veliko hitrost in natančnost gradnje, je naravna in ekološka, kar daje uporabniku najboljše bivalno in delovno ugodje.

POTNIŠKI TERMINAL
Lokacija: Vojkovo nabrezje Koper
Investitor: LUKA KOPER d.d.
Projektant arhitekture: AA KULTURA d.o.o.
Projektant gradbenih konstrukcij: Geoportal d.o.o.
Izvajalec: glavni izvajalec Makro 5 gradnje d.o.o.
Izvajalec lesene konstrukcije: CBD d.o.o.
Več o tehnologiji lesene masivne X-Lam CLT gradnje: www.cbd.si
GRADNJA
V četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
Podjetje Tosidos SLAPE d.o.o. je pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove stanovanjske soseske v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v četrtni skupnosti Polje. Projekt ZC16 obsega 113 stanovanj različnih velikosti s premišljenim razporedom, ki omogočajo udobno bivanje in prilagodljivost različnim slogom in življenjskim obdobjem.
V okviru projekta ZC16 bodo na prej degradiranem območju ustvarili sodobno zasnovano bivalno okolje z notranjim zelenim atrijem, skupnostnimi prostori in stanovanji za različne skupine prebivalcev. Investicija je ocenjena na 30 milijonov evrov.

Sanacija območja kot temelj razvoja
Pred začetkom gradnje so na lokaciji izvedli obsežna sanacijska dela. Območje je bilo deloma degradirano, zato so ga najprej temeljito očistili, odstranili so večje količine odpadkov, med njimi tudi odvržene gume. S tem so zagotovili ustrezno podlago za gradnjo in hkrati izboljšali podobo prostora.

»Projekt ZC16 je nastal kot odgovor na sodobne potrebe bivanja v Ljubljani, kjer ljudje poleg funkcionalnega stanovanja vse bolj cenijo kakovostno skupno okolje. Naš cilj je ustvariti stanovanjsko skupnost, ki poleg zasebnosti omogoča tudi občutek povezanosti in pripadnosti prostoru,“ je poudaril Filip Baumgartner, vodja tržne gradnje v podjetju Tosidos in direktor projekta ZC16.

Kare z zelenim atrijem in skupnostnimi prostori
Večstanovanjski objekt je zasnovan kot kare z notranjim zelenim atrijem, ki bo stanovalcem služil kot osrednji prostor za druženje, igro in sprostitev. Zasnova zagotavlja ravnovesje med zasebnostjo in skupnostnim življenjem ter odgovarja na potrebe različnih skupin – od posameznikov in mladih parov do družin in starejših.
V pritličju je predvidenih šest poslovnih prostorov, ki bodo dopolnjevali vsakodnevne potrebe stanovalcev. Skupni prostori bodo namenjeni srečevanju, delu in preživljanju prostega časa.

»Izkušnje iz Slovenije in tujine potrjujejo, da premišljena zasnova stanovanj in skupnih prostorov pomembno vpliva na kakovost bivanja tudi na manjših kvadraturah ter dolgoročno prispeva k vrednosti nepremičnine,« je dodal Filip Baumgartner.

Lokacija omogoča dobro prometno dostopnost
Lokacija v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v Polju zagotavlja dobro povezanost z mestnim središčem in hiter dostop do obvoznice, hkrati pa ponuja bližino zelenih površin in stik z naravo. Nova soseska bo po napovedih investitorja v prostor prinesla dolgoročno urejenost ter pozitivno vplivala na razvoj širšega območja.
GRADNJA
Sodobni Kulturni center Ravne bo odprl novo poglavje kulturnega razvoja
Gradnja novega Kulturnega centra Ravne, ki bo nadomestil objekt, uničen v poplavah, poteka skladno z načrti. Poleg gradbenih del nastaja tudi programska zasnova prihodnjega delovanja, zato bodo Ravne na Koroškem kmalu bogatejše za sodoben kulturni prostor, namenjen prebivalcem občine in širše regije.
Novi kulturni center bo pomembna pridobitev za lokalno skupnost, saj bo omogočal izvedbo številnih gledaliških, glasbenih in drugih kulturnih dogodkov ter različnih prireditev. S tem bo pomembno prispeval k bogatejšemu kulturnemu življenju mesta in ustvaril sodobno okolje za razvoj kulturnih dejavnosti.

Zaključujejo se gradbena in obrtniška dela
Župan dr. Tomaž Rožen je pojasnil, da na območju Suhe trenutno potekajo dela v okviru vodnogospodarske ureditve in prenove cestne infrastrukture. Izvajajo se elektropriključki ter zunanja ureditev območja, v teku je gradnja tribune ob Glasbenem domu, postavitev dveh svetilnikov in priprava površin za zasaditev zelenih ureditev.
V notranjosti objekta se zaključujejo grobe strojne in elektroinštalacije, estrihi so že izvedeni, v naslednji fazi pa bodo sledili oblaganje sten in stropov ter priprava podlag za polaganje parketa. Sočasno potekajo tudi fina inštalaterska in obrtniška dela. Skupna vrednost investicije znaša 5.752.599,50 evra z DDV.
Gradnjo v okviru popoplavne sanacije večinoma financira država, vendar niso bili priznani vsi načrtovani stroški projekta, med drugim ureditev okolice in del opreme. Občina Ravne na Koroškem bo zato za dokončanje investicije zagotovila približno 600.000 evrov lastnih sredstev, okoli 400.000 evrov bo prispeval Eko sklad, del sredstev pa je občina zagotovila tudi z nedavno potrjenim rebalansom proračuna.
»Program novega Kulturnega centra je zastavljen zelo ambiciozno in bistveno bolj intenzivno, kot je bil doslej,« je poudaril župan Rožen. Dodal je, da želijo Ravnam na Koroškem z novim kulturnim središčem dati dodatno energijo, novo dimenzijo in svež kulturni zagon, ki bo spremljal odprtje sodobnega objekta.

Nova sezona prinaša razširjeno kulturno ponudbo
Čeprav gradnja še ni zaključena, ekipa Kulturnega centra Ravne in Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinsko dejavnost (ZKŠTM), ki bo tudi upravljavec novega centra, že pripravlja program za prihajajočo jesensko sezono. Pri oblikovanju strategije in programske sheme sodeluje mednarodno uveljavljeni glasbenik in organizator Tilen Hudrap, ki pripravlja tudi kulturno strategijo občine za obdobje 2027–2032.
Nova sezona bo sovpadla z odprtjem centra, hkrati pa nastaja dolgoročna vizija razvoja ustanove, ki naj bi postala pomembno kulturno središče Koroške in širšega prostora.
V programu ostajajo uveljavljeni abonmaji – gledališki, glasbeni, klasični ter otroški oziroma lutkovni. Med gledališkimi predstavami bodo občinstvo razveselile uprizoritve Nune v akciji, Zadnja večerja, Županova Micka in Balada o trobenti in oblaku. Glasbeni abonma bo gostil Klapo Skala, Tjašo Fajdiga s kabaretom, skupino Katalena, Kvatropirce in zasedbo Mnozil Brass. V klasičnem abonmaju bodo nastopili SiBrass, Simfonični orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter priznani slovenski evfonist Nejc Merc. Najmlajšim bodo namenjene najmanj štiri otroške predstave, lutkovni abonma pa bo letos povezan tudi z vrtci, za katere pripravljajo predstave za organizirane skupine otrok.

Ambicija je ustvariti kulturno središče Koroške
Poleg obstoječih abonmajev pripravljajo še družinski, mladinski, seniorski in abonma po izbiri. Kot je pojasnil direktor ZKŠTM Ravne Dejan Pandel, bo novi sistem obiskovalcem omogočal večjo prilagodljivost pri izbiri predstav glede na njihove interese, kar v prejšnjih letih zaradi prostorskih omejitev ni bilo mogoče.
Koroškemu gledališkemu abonmaju želijo dodati še Koroški glasbeni abonma ter tako dodatno podpreti domače glasbene ustvarjalce in okrepiti sodelovanje z lokalnimi kulturnimi društvi ter Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti.
Po besedah Tilna Hudrapa bo novi kulturni center odprt za različne umetniške zvrsti in ustvarjalce vseh generacij. Poseben poudarek bo namenjen čezmejnemu in mednarodnemu sodelovanju ter gostovanju priznanih domačih in tujih izvajalcev, hkrati pa odpiranju novih priložnosti za lokalne ustvarjalce. Vizija je, da Ravne na Koroškem postanejo prepoznavno kulturno središče regije, ki bo povezovalo kakovostne vsebine z najboljšimi praksami iz Slovenije in tujine.

Predsednica Zveze kulturnih društev Ravne na Koroškem Valentina Slemnik ob tem poudarja, da mora novi center ostati tudi dom domačih kulturnih društev ter pomemben prostor za vzgojo mladih, izobraževanje in razvoj novih kulturnih kadrov.
Ob odprtju novega centra občina in ZKŠTM pripravljata tudi posebno gesto za občane – vsak prebivalec bo prejel neprenosljiv vrednostni bon za obisk ene izmed predstav, s čimer želijo spodbuditi obisk in približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi.
Hkrati z gradnjo kulturnega centra poteka tudi obnova sosednjega Glasbenega doma, ki je bil prav tako poškodovan v poplavah avgusta 2023. Oba projekta predstavljata pomemben korak pri obnovi in nadaljnjem razvoju kulturne infrastrukture na Ravnah na Koroškem.
Gradnja objekta poteka v skladu s predvideno časovnico, vzporedno pa nastaja tudi strategija razvoja programske sheme, ki bo usmerjala delovanje novega kulturnega centra v prihodnjih letih.
GRADNJA
Tudi Celje korak bliže novemu potniškemu centru
S podpisom pogodbe z arhitekturnim birojem ARGU Studio, avtorjem zmagovalne natečajne rešitve za Potniški center Celje, se v Celju začenja priprava projektne dokumentacije za gradnjo garažne hiše, avtobusne postaje in nadaljnjo nadgradnjo celotne natečajne zasnove ene najpomembnejših investicij trajnostne mobilnosti.
“Veseli me, da smo s podpisom pogodbe naredili nov pomemben korak k realizaciji Potniškega centra Celje, enega ključnih razvojnih projektov našega mesta. Gre za projekt, ki hkrati naslavlja več pomembnih področij – od izboljšanja trajnostne mobilnosti in kakovosti javnega prostora do reševanja problematike parkiranja v mestnem središču. Ob tem ne smemo pozabiti niti širšega razvojnega pomena projekta, saj bo sodobno in urejeno vstopno območje mesta pomembno prispevalo tudi k večji privlačnosti Celja za obiskovalce. Potniški center Celje je tako več kot le prometna investicija, saj predstavlja pomemben del vizije sodobnega, zelenega in povezanega mesta,« je ob podpisu pogodbe za eno ključnih razvojnih investicij celjske občine na področju trajnostne mobilnosti in urbane prenove dejal župan Matija Kovač.

Več pozornosti pešcem in kolesarjem
Cilj projekta je preoblikovanje območja obstoječe železniške postaje v sodobno intermodalno vozlišče, ki bo povezovalo železniški, avtobusni in kolesarski promet ter druge trajnostne oblike mobilnosti. Pomemben del projekta predstavlja tudi nova garažna hiša, ki bo poleg potreb potniškega centra pomembno prispevala k reševanju parkirne problematike v mestnem jedru. Natečajna rešitev arhitekturnega biroja ARGU je strokovno komisijo prepričala z jasno prostorsko zasnovo, premišljeno prometno organizacijo in kakovostnim javnim prostorom. Zasnova postavlja v ospredje pešca, zelen javni prostor ter odprto in pregledno urbano ureditev. Ključni element projekta predstavlja enoten urbani paviljon oziroma lahka nadstrešnica, ki bo povezovala železniško in avtobusno postajo ter ustvarila sodoben vstopni prostor v mesto. Garažna hiša bo umeščena pod teren, s čimer se bo na površju sprostilo več prostora za parkovne ureditve, pešce in kolesarje. Območje Potniškega centra Celje obsega približno 50.000 kvadratnih metrov, projekt pa predvideva sodobno ureditev avtobusne postaje, novo garažno hišo, izboljšane površine za pešce in kolesarje, nove zelene ureditve ter kakovostnejšo povezavo različnih delov mesta. Natečajna rešitev ohranja tudi pomembne poglede na eno najlepših vedut knežjega mesta – celjski grad, prav tako predvideva možnost prihodnje umestitve žičniške povezave do gradu.
Cilj projekta je preoblikovanje območja obstoječe železniške postaje v sodobno intermodalno vozlišče, ki bo povezovalo železniški, avtobusni in kolesarski promet ter druge trajnostne oblike mobilnosti.
Večina zemljišč v lasti občine
Ocenjena vrednost investicije po natečajni zasnovi je okoli 16,5 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Januarja so natečajne elaborate za prihodnji potniški center razstavili v Osrednji knjižnici Celje, kjer so si jih lahko ogledali vsi zainteresirani. Arhitekt Marko Gusić, eden od avtorjev zmagovalne natečajne rešitve, je povedal, da je bila za njihovo mlado ekipo to ena bolj zahtevnih nalog, čeprav že imajo izkušnje tudi pri projektiranju potniškega centra v Ljubljani. »Pri projektiranju potniškega centra v Celju smo upoštevali, da je Celje močno poplavno ogroženo, zato smo nivo ustrezno dvignili. Ker je lokacija ob železniški postaji že nekoliko odmaknjena od mestnega jedra in nekdanje Celeie, predvidevamo, da na tem mestu ne bo odkritih pomembnejših izkopanin,« je takrat dejal Gusić. Župan Kovač pa večjih zapletov ne pričakuje niti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, saj je občina lastnica večine zemljišč, nekaj pa jih je v lasti države. Potniški center bo zrasel ob celjski železniški postaji, združeval pa bo vse vrste mobilnosti, od železniškega in avtobusnega prometa do parkirišč in različnih oblik mikromobilnosti, kot je denimo sistem javne izposoje koles Kolesce.
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika
-
Slovenija2 meseca nazajDostopne slovenske plaže: novosti za invalide na Obali
-
Arhitektura2 meseca nazajPlečnikove nagrade letos zaznamovali prenova čolnarne na Bledu, vipavski trg in Hiša B2
-
Arhitektura2 meseca nazajPariški Tour Triangle dosegel končno višino in preoblikoval mestno veduto
-
Arhitektura1 mesec nazajStoletje brez Gaudija: arhitekturna dediščina, ki še vedno navdušuje
-
Arhitektura2 meseca nazajRadovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajBled v središču mednarodnih razprav o prihodnosti kulturne dediščine
-
ZANIMIVOSTI2 meseca nazajLjubljanski živalski vrt čaka sodobna arhitekturna prenova

