Mestna občina Koper intenzivno nadaljuje postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt Mobilne povezave Koper, v okviru katerega je predvidena izgradnja dvigala na vzpetino Markovec. Po trenutnih načrtih naj bi bilo dovoljenje pridobljeno do januarja, začetek gradbenih del pa je načrtovan za poletje 2026. Zaključek investicije je predviden v začetku leta 2028.

Po pridobitvi gradbenega dovoljenja in sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev bo občina objavila javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del ter za izvedbo strokovnega nadzora. V kabinetu župana Aleš Bržan poudarjajo, da gre za kompleksen infrastrukturni projekt, ki zahteva natančno usklajevanje vseh faz postopka, od administrativnih do izvedbenih.

Vrednost naložbe je ocenjena na nekaj manj kot deset milijonov evrov. Občina pričakuje sofinanciranje v višini nekaj več kot 6,3 milijona evrov v okviru mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Predvideno je, da bo polovica sredstev zagotovljena iz kohezijskih skladov Evropske unije, preostanek pa iz državnega proračuna.

Projekt gradnje dvigala na Markovec ima dolgo zgodovino, saj se njegova priprava vleče že skoraj desetletje. Namen investicije je izboljšati prometno in funkcionalno povezavo med stanovanjskim območjem Markovec in obalnim delom mesta, predvsem območjem Žusterna, ter s tem prispevati k večji dostopnosti in trajnostni mobilnosti.

Potem ko je bil projekt v preteklosti večkrat zavrnjen, so koprski občinski svetniki letos maja investicijo vendarle potrdili. Župan je ob tem izrazil pričakovanje, da bo dvigalo odprto v letu 2028, kar bi pomenilo pomemben infrastrukturni in urbanistični doprinos za mesto Koper.

Kljub nadaljnji rasti cen nepremičnin, zlasti v segmentu novogradenj, hrvaški nepremičninski trg beleži izrazit upad prodajne aktivnosti. O razmerah je poročala hrvaška javna radiotelevizija, tematika pa je v zadnjih tednih močno odmevala tudi v drugih nacionalnih medijih.

Na Hrvaškem se letno proda približno 27.000 stanovanj, največ v Zagrebu ter na obalnih območjih, kjer so tudi cene na kvadratni meter najvišje. Prav na teh lokacijah je zaznati najizrazitejši padec prometa: v Zagrebu in Istri prodaja upada za približno 20 odstotkov, v Dalmaciji pa ostaja brez kupca že vsaka tretja nepremičnina na trgu. Po oceni Dubravka Ranilovića, predsednika združenja za poslovanje z nepremičninami pri Hrvaški gospodarski zbornici, je razlogov več – od splošne gospodarske negotovosti do dejstva, da so se prodajne cene v številnih primerih oddaljile od realnih tržnih vrednosti.

Del nepremičninskih posrednikov trenutnih razmer ne razume kot klasično krizo, temveč kot t. i. psihološki prelom. Trg po njihovem mnenju potrebuje čas za prilagoditev novi cenovni realnosti, pri čemer kupci vse manj sprejemajo izenačevanje cen starejših stanovanj z novogradnjami, ki ponujajo višje bivalne in energetske standarde.

Podobna pričakovanja o morebitni cenovni korekciji so prisotna tudi v Istri, kjer se povpraševanje zmanjšuje predvsem zaradi manjšega interesa tujih kupcev. Kupci iz Nemčije in Avstrije, ki so v preteklih letih pomembno sooblikovali povpraševanje na obali, se namreč soočajo z lastnimi gospodarskimi izzivi, kar se neposredno odraža tudi na hrvaškem trgu.

Pomemben dejavnik ostajajo tudi lastniki, ki pogosto težko sprejmejo, da njihova nepremičnina ne dosega več pričakovane vrednosti. To vodi v vztrajanje pri nerealnih prodajnih cenah in podaljševanje prodajnih rokov. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da bi se razmere lahko postopno izboljšale, če bi se del skoraj 600.000 praznih zasebnih stanovanj aktivneje vključil na trg, s čimer bi se povečala ponudba in ustvarili pogoji za večje cenovno ravnovesje.

Hrvaška je bila sicer v preteklih letih med državami Evropske unije z najhitrejšo rastjo cen stanovanjskih nepremičnin. Po podatkih Eurostata so se ob koncu let 2023 in 2024 cene medletno zvišale za približno deset odstotkov, kar je predstavljalo najvišjo rast v EU in presegalo povprečje evrskega območja. S tem se je Hrvaška uvrstila pred večino držav članic, vključno s Portugalsko, Španijo in Poljsko. V prvi polovici letošnjega leta je prodaja stanovanj upadla za skoraj 15 odstotkov, najizraziteje v Splitsko-dalmatinski županiji, kjer je padec dosegel 30 odstotkov. Visoke cene tako vse očitneje zavirajo trg in spreminjajo bivanjske ter nakupne odločitve, zlasti pri mlajših generacijah, ki se vse pogosteje odločajo za najem namesto dolgoročnega zadolževanja.

Zet predsednika ZDA Donalda Trumpa Jared Kushner je opustil načrte za sporno gradnjo Trumpovega hotela v Beogradu, ki bi stal na mestu nekdanjega ministrstva za obrambo in generalštaba, ki ga je leta 1999 bombardirala zveza Nato.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil obžalovanje ob njegovi odločitvi, škodo, ki naj bi nastala zaradi tega, pa označil za ogromno. Kushnerjevo podjetje Affinity Partners je sporočilo, da se iz spoštovanja do prebivalcev Srbije in Beograda za zdaj umikajo iz projekta, ki je predvideval tri stolpnice.

Podjetje se je zavezalo tudi, da bo tam zgradilo spominski kompleks, posvečen vsem žrtvam Natovega bombardiranja. Kushner je projektu Trumpovega hotela v Beogradu, ki je sprožil tudi proteste, posvetil dve leti.

Zgradbi nekdanjega generalštaba in ministrstva za obrambo v Beogradu, ki sta bili poškodovani med Natovim bombardiranjem leta 1999, sta imeli status kulturnega spomenika. Vlada je ta status odpravila novembra lani, pred tem pa je z družbo Affinity podpisala pogodbo o revitalizaciji te lokacije.

Kushnerja pritegnila “vse večja gospodarska živahnost Beograda”

Pred drugim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa je Kushner dejal, da se ne bo vrnil v državno službo, vendar pa se zdaj v imenu ZDA pogaja z Rusijo in Ukrajino o miru, sodeloval pa je tudi pri pogajanjih za premirje v Gazi.

Njegova 4,8 milijarde dolarjev vredna zasebna kapitalska družba Affinity po poročanju Wall Street Journala vlaga po vsem svetu in obrača denar držav z Bližnjega vzhoda. Med drugim pomaga financirati sovražni prevzem filmskega podjetja Warner Bros družbe Paramount.

Kushner se je v projekt vključil po Trumpovem prvem mandatu in dejal, da ga je k temu pritegnila vse večja gospodarska živahnost Beograda, kjer so se cene nepremičnin zvišale, novi projekti stanovanjskih objektov pa so pritegnili premožnejše prebivalstvo.