Arhitektura

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Objavljeno

12 mesecev nazaj

dne

04/02/2024

Avtor

Danijel Kmetec

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada za hotel Prisank. Aktiven je bil v urbanizmu, publicistiki in ključno prispeval k razvoju stroke.

Janez Lajovic se je rodil 15. maja 1932 v Zagrebu. Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral na Oddelku za arhitekturo FAGG Univerze v Ljubljani, magistriral pa je na Massachusetts Institute of Technology v ZDA. Lajovic je dolga leta vodil Arhitekturni biro oz. pozneje projektivno podjetje AB biro. Bil je ustanovni in častni član Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Dejaven je bil na področjih arhitekture in oblikovanja notranje opreme ter urbanizma in publicistike. Deloval je kot projektant. Po njegovih načrtih je zgrajenih vrsta šol, industrijskih objektov, nekaj poslovnih stavb in nekaj hotelov ter posamezne vile.

Hotel Kanin je leta 1973 prejel prestižno nagrado časopisa Borba za najboljšo arhitekturno realizacijo tistega leta. Foto: Janez Lajovic

Za realizacijo hotela Prisank v Kranjski Gori prejel nagrado Prešernovega sklada
V utemeljitvi nagrade platinasti svinčnik, ki ga je Lajovic prejel leta 2012, piše, da je že kmalu po diplomi v začetku 60. let prejšnjega stoletja vzbudil pozornost s projektom hotela Prisank v Kranjski Gori, ki je bil s položno oblikovano streho v teh krajih v Sloveniji vsekakor novost, zanj pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1965. Temu je sledil še projekt trgovskega središča v neposredni bližini, ki oblikuje značilni, kakovostni ambient osrednjega dela tega turističnega kraja. Projektiral je več šol v Ljubljani, Skopju in Novem Beogradu. “V ožjem središču Ljubljane je opazna njegova preureditev in dozidava Mestnega gledališča v Ljubljani leta 1973. V okviru tega kompleksa je pozneje prenovil stopnišče, ki kakovostno soustvarja urbani prostor Čopove ulice. Izvedel je nagrajeni natečajni projekt za ureditev ploščadi Borisa Kraigherja in objekte v tem sklopu, za katere je značilno, da omogočajo kakovostne poglede proti Ljubljanskemu gradu,” še navajajo v utemeljitvi. Janez Lajovic je za svoje delo prejel republiško nagrado borbe in zvezno nagrado borbe 1974 ter Župančičevo nagrado leta 1974.

Janez Lajovic je že kmalu po diplomi v začetku 60. let prejšnjega stoletja vzbudil pozornost s projektom hotela Prisank v Kranjski Gori.

Prispeval k prilagajanju razmer evropskim normam na področju arhitekturnega ustvarjanja
“Od ustanovitve arhitekturnega biroja AB leta 1964, ki ga je vodil, je z njim sodelovalo in izkušnje pridobivalo precej mlajših kolegov, med katerimi so tudi nekateri danes uveljavljeni slovenski arhitekti. Lajovic se je s svojim poznavanjem celostne problematike arhitekturne prakse v Sloveniji v preteklih družbenih razmerah že takoj po letu 1990 aktivno vključil v spreminjanje razmer in zakonodaje za uveljavljanje večje vloge arhitekturne stroke. S tem je pomembno prispeval k postopnemu prilaganju razmer evropskim normam na področju arhitekturnega ustvarjanja, večjim možnostim za delovanje arhitektov in ustanovitvi ZAPS, za kar je postal tudi častni član te zbornice. S svojim celotnim delovanjem je tako pomembno prispeval k razvoju arhitekturne stroke na Slovenskem,” še navajajo pri ZAPS-u.

Projektiral je tudi stavbo na Litijski cesti 51, ki jo je konec lanskega leta kupilo pravosodno ministrstvo in se je znašla v središču odmevne afere.

Pomembnejša zgodnejša dela Janeza Lajovica

Načrt za povsem leseno spodnjo postajo sedežnice na Vitranc – 1. del (1956)
Idejni načrt za hotel Prisank na prvotni lokaciji na južnem pobočju Karavank (1956)
Alternativne urbanistične rešitve prometnega vozla v Ljubljani (1957-1962)
Hotel Prisank v središču Kranjske Gore (1962, porušen 2003)
Interni hotelski objekt letališča na Brniku (1965)
Depandansa hotela Alp v Bovcu (1968)
Hotel Kanin v Bovcu (1973)
Preureditev in dozidava Mestnega gledališča v Ljubljani (1973)

Sorodne objave:arhitektura Biro AB Hotel Kanin izpostavljeno Janez Lajovic Prisrank stavba na Litijski 51 - afera

Naslednja objava

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Ne prezrite

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

Objavljeno

2 meseca nazaj

dne

25/11/2024

Avtor

Žane Kurent

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

*Notranje dvorišče ljubljanske Drame na Litostrojski. Foto: Vidic Grohar arhitekti*

Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

*Pogled v avlo začasnih prostorov ljubljanske Drame. Foto: Vidic Grohar arhitekti*

»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.

Mednarodno priznanje piranesi je prejel projekt gimnazije v provincialnem avstrijskem mestu Tullnerbach. Gimnazija želi biti v zelo zelenem okolju, da pa bi še podkrepili občutek “potopljenosti” v naravno okolje, so arhitekti stavbo zasnovali kot terasasto konstrukcijo, ki omogoča čim boljšo osvetljenost prostorov. Foto: fasch&fuchs.architekten

Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.

*Gimnazija Wienerwald. Foto: fasch&fuchs.architekten*

Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.

Arhitekti iz biroja INOUT so morali razmišljati o tem, da oblikujejo trg, ki je prostor prehajanja ljudi iz enega dela mesta v drugo oziroma pomeni vstop v stari del Ferrare, obenem pa naj bi zagotavljal tudi možnosti za prodajo hrane in vina, torej za priložnostni prigrizek. Foto: INOUT architettura

Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.

V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.

Arhitekt Robert Venturi se je ob pogledu na stavbo v podobi race, v kateri so prodajali race, račja jajca in mlečne izdelke domislil, da bi kot raco označevali arhitekturne stvaritve, pri katerih stavba s svojo podobo izdaja, kakšna je njena funkcija. Foto: Wikipedia

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Problemska razstava Vizije SO 19

Objavljeno

2 meseca nazaj

dne

20/11/2024

Avtor

Žane Kurent

Društvo arhitektov Ljubljane vsakoletno pripravi problemsko razstavo Vizije, ki identificira spregledane vidike razvoja mesta in predlaga izvedljive rešitve ali zgolj nakaže na pretekla in alternativna razmišljanja o obravnavani temi vsakokratne razstave.

Razstava Vizije SO 19 v Galeriji Kresija bo na ogled do 4. decembra. V sklopu razstave se bo 3. decembra ob 17. uri odvila še okrogla miza.

“Poslovne stavbe so sestavni gradnik sodobnega mesta in igrajo ključno vlogo v navadah, delovanju ter življenju njegovih prebivalcev. Gre za prostore dela in ustvarjanja, ki so obenem tudi stičišča uporabnikov različnih generacij, navad in interesov. V njih lahko ti preživijo tudi tretjino svojega časa, zato so poslovni prostori pomembni soustvarjalci javnega življenja v mestu,” so v Galeriji Kresija zapisali ob razstavi.

Znamenita stolpnica TR2. Foto: MAO/Janez Kališnik

Trg republike kot osrednji državni kompleks
V stolpnici na Trgu republike 2, znani kot TR2, je trenutno še sedež Nove Ljubljanske banke (NLB), a se že nekaj časa pripravlja njegova selitev na drugo lokacijo. Trg republike s pripadajočima stolpnicama in z javnim, z mestom povezanim parterjem je arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) v osnovi zasnoval kot osrednji državni kompleks, ki bi na enem mestu združil ključne državne organe.

Na obzorju edinstvena priložnost za državo?
Potencialna selitev NLB-ja je edinstvena priložnost za državo, da v središču mesta, v bližini vladnih organov in drugih ključnih državnih institucij zagotovi prostor za del ministrstev, ki so trenutno v najemnih prostorih, razseljenih po prestolnici, še piše v napovedi razstave.

Letos se je odvila tudi okrogla miza o stolpnici TR2, ki jo je prav tako organiziralo Društvo arhitektov Ljubljane.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost

Objavljeno

3 meseci nazaj

dne

07/10/2024

Avtor

Žane Kurent

Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.

Z osrednjo temo letošnjega Meseca prostora »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« želimo opozoriti na nujnost prilagajanja naselij na podnebne spremembe in izpostaviti vlogo celovitega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, projektiranja, arhitekture ter gradbeništva pri tem.

Podnebne spremembe so nedvomno eden največjih izzivov današnjega časa. Niso več oddaljena grožnja, postale so realnost, ki nas že danes postavljajo pred številne izzive za dejavno spoprijemanje z njihovimi posledicami. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, vročinski valovi, suše in druge podnebne motnje, vse bolj vplivajo na naša naselja, infrastrukturo in kakovost življenja. To velja tako za velika mesta kot tudi manjša naselja.

S premišljenim prostorskim načrtovanjem, posegi v prostor in trajnostno gradnjo lahko omejimo vpliv podnebnih sprememb ter ustvarimo bolj odporna naselja, ki nam bodo nudila varnejše in bolj kakovostno življenje. Naša pripravljenost in zmožnost, da se tem spremembam prilagodimo ter zmanjšamo njihov vpliv, je odgovornost vseh nas in bo odločilna za prihodnost naše družbe.

K obeležitvi Meseca prostora 2024 so se tudi letos pridružile številne organizacije. Do konca oktobra se bodo zvrstile konference, razstave, izobraževanja in delavnice in drugi dogodki, namenjeni različnim udeležencem – strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.

Vabljeni, da se dogodkov udeležite in skupaj z nami gradite trajnostno in podnebno odporno prihodnost.

Vse, ki že načrtujete ali pa bi želeli v oktobru organizirati dogodke, pa vabimo, da nam to sporočite na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali povprašate za več informacij.

Program (se še dopolnjuje)

3. 10. 2024
Pogovori stroke: »Načrtovanje naselij prihodnosti: Urbanistična zasnova v dobi podnebnih sprememb«
Strokovno srečanje v sklopu cikla »Pogovori stroke«
Organizira: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Kraj dogodka: v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48 v Ljubljana, od 13.00 do 16.00
Več informacij

4. 10. 2024
Dan arhitektov – Umetnost poslušanja
Organizira: Zbornica za arhitekturo in prostora Slovenije
Kraj dogodka: Novo mesto
Več informacij

7. 10. 2024
Svetovni dan Habitata
UN Habitat
Več informacij

7. – 11. 10. 2024
Vseslovenski dan Habitata 2024 – »Barva ni površina, je vsebina – barva v arhitekturi«
Natečaj za osnovne šole in vrtce
Organizira: Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Več informacij

14. 10. – 12. 12. 2024
11 x ena prenova kot prva izbira
Enajst prenov enostanovanjskih hiš, 2014-2024
Razstava
Organizira: Zavod DESSA arhitekturni center Ljubljana
Kraj dogodka: Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana
Več informacij

16.10.2024
Mesec prostora na Oddelku za geografijo – »Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji«
Organizira: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

18. 10. 2024
35. Sedlarjevo srečanje – Uravnotežen prostorski razvoj v dobi podnebnih sprememb
Organizira: DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Kraj dogodka: Svečana dvorana (II nadstropje) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Več informacij

21.10.2004
Trajnostno načrtovanje in izvedba revitalizacijskih in sanacijskih ukrepov in posegov na industrijsko degradiranih območjih opuščenih in aktivnih nahajališč mineralnih surovin – načini in možnosti revitalizacije in sanacije degradiranega prostora zaradi njegove namenske industrijske rabe
Strokovni dogodek GZS
Organizira: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Več informacij

24. 10. – 04. 11. 2024
Vizije so 19: Poslovne stavbe in mesto
Razstava
Organizira: DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Kraj dogodka: Kongresni trg, Ljubljana
Dopolnjena razstava bo v Galeriji Kresija od 19.11. do 04.12.2024
Več informacij
Vabilo

Oktober 2024
Utopija nad prepadom
Organizira: Kulturno umetniško društvo C3, Koper
Kraj dogajanja: več lokacij v Kopru

31. 10. 2024
Svetovni dan mest
UN Habitat
Več informacij

12. 11. 2024
Moč narave v mestih
Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe
Organizira: IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI)
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

Nadaljuj z branjem