GOSPODARSTVO
Gradbena inšpekcija na terenu – kaj bo ta preverjala?

Gradbena inšpekcija z delegiranimi pristojnostmi med občinske inšpektorje, omogoča poostren nadzor. Gradbeništvo je v polnem razmahu, gradijo tako zasebniki, kot tudi investitorji, ki v Sloveniji postavljajo nova naselja, bloke in poslovne centre. Za letošnje leto je gradbena inšpekcija načrtuje opraviti 6.500 inšpekcij. Novosti glede inšpekcij pa prinaša tudi prva sprememba gradbenega zakona. Preverite, kateri inšpektorji bodo opravljali nadzor ter kaj bodo preverjali, da boste pregled uspešno prestali.
Gradbena inšpekcija po spremenjenem zakonu
Čeprav je Gradbeni zakon (GZ) v veljavi komaj 3 leta, pa že doživlja sprejem prvih sprememb. Poleg gradbenih so na terenu tudi občinski in drugi inšpektorji.
Državni gradbeni inšpektorji izvajajo nadzor nad zahtevnimi, manj zahtevnimi in nezahtevnimi objekti. Preverjajo ali so novogradnje legalno zgrajene, ali so v skladu z zakonom in dovoljenji opravljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti.
Če bo sprememba zakona potrjena, bodo občinski inšpektorji pristojni za izvajanje nadzora pri nezahtevnih objektih (kot so npr. garaže do 50 m2). Na tak način se bo polnil tudi občinski proračun, saj se bodo vse izrečene globe za plačilo kazni, stekale v proračun občine. Občinski inšpektorji preverjajo skladnost objektov s prostorskimi izvedbenimi akti, preverjajo pridobljena soglasja, prijavo začetka gradnje denimo enostavnega objekta, ki je stavba, ter začasnega skladiščnega objekta.

Gradbena inšpekcija in nadzor pa bi bila po novem opravljena tudi s strani požarnega inšpektorja (za požarno varnost) in energetskega inšpektorja (če objekt izpolnjuje zahteve energetske učinkovitosti).
Kaj preverja gradbena inšpekcija
Gradbeni inšpektorji preverjajo predvsem:
- ali ima investitor izdano gradbeno dovoljenje in če se dela izvajajo v skladu z izdanim dovoljenjem
- rekonstrukcije objektov
- ali se objekt z izdanim uporabnim dovoljenjem res uporablja v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje izdano,
- ali je gradbišče ustrezno označeno, ali je na gradbišču prisoten vodja del in zahtevani kadri
- ali investitor ustrezno poskrbi za prijavo začetka gradnje
Objavljene akcije, ki jih bo opravila gradbena inšpekcija
Približno 400 inšpekcij je napovedanih za nadzor nedovoljenih gradenj objektov, izvedli naj bi tudi 60 pregledov vgradnje gradbenih materialov in približno 190 pregledov nadzora nad prijavo začetka gradnje.
Gradbeni inšpektorji pa sodelujejo tudi z drugimi inšpektorji. Pri preverjanju ustreznega kadra na gradbišču, z gradbenimi inšpektorji sodeluje tudi FURS, ki preverja delo na črno. Preverjajo ali imajo delavci ustrezna delovna dovoljenja, ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Gradbena inšpekcija in sistem eGraditev
Zaradi prepletanja nadzora različnih inšpektorjev nad objektom je predvideno vpisovanje začetka inšpekcijskega postopka v sistem eGraditev, ki bo vzpostavljen predvidoma do začetka 2024. Ta elektronski sistem bo omogočal elektronsko urejanje gradbenih in uporabnih dovoljenj, prijav začetka gradnje, vlaganje vlog in pridobivanje mnenj, da izdajo dovoljenj.
Akustika
Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa

V okviru projekta oz. razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki bo sofinanciral v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma, so se kot družba Terme Snovik – KAMNIK, d.o.o., lani uspešno prijavili na omenjen razpis, katerega je nedavno tudi potrdila komisija, kot projekt, ki v celoti izpolnjuje vse kriterije za pridobitev sredstev.
V okviru tega projekta bo zgrajen novi nastanitveni objekt – Kneipp Naturhotel Snovik, ki bo nudil dodatne nastanitvene kapacitete za goste, ter tudi za prav tako pomemben segment kongresnega turizma oz. širše za celoten spekter MICE. Načrtuje se tudi prizidek k bazenskemu objektu, ki bo vključeval wellness center. Ta dodatek bo gostom omogočil sproščujoče in zdravilne terapije ter storitve, hkrati se s tem formira tudi nova javna površina med hotelom in bazenskim objektom – ploščad, ki bo namenjena vhodu v prizidek wellness centra in hotela ter zunanjim površinam za druženje gostov.
Tako kot so Terme Snovik že sedaj zapisane filozofiji zdravja Sebastiana Kneippa, ki poudarja pomembnost naravnih elementov, vode, gibanja, prehrane, zelišč in duhovnega ravnovesja za ohranjanje zdravja telesa ter duha, bodo Terme z novim projektom Kneipp Naturhotel Snovik, to le še nadgradili.
Hotel Kneipp Naturhotel Snovik se bo osredotočal na celovit holistični pristop k zdravju in dobremu počutju gostov. Ponujal bo celostne programe, ki združujejo različne elemente, kot so wellness, terapije, športne dejavnosti in druge, ter spodbuja ravnovesje med telesom in duhom.
Projekt tudi poudarja trajnostne rešitve in okoljsko usmerjene pristope, kar se ujema s trajnostno filozofijo Term Snovik, ki že vrsto let delujejo v skladu s temi načeli. Projekt Kneipp Naturhotel Snovik želi postaviti temelje za prihodnost v turizmu zdravja in dobrega počutja ter ponuditi celovite programe, ki bodo gostom omogočili boljše razumevanje in sobivanje z naravo ter izboljšali njihovo splošno počutje.
Terminsko je projekt v fazi priprave na realizacijo in se načrtuje, da bo zaključen maja 2026.
Povabilo in več informacij za izdelavo projektne dokumentacije, supaj s kontakti odgovornih oseb, so dostopni tukaj
GOSPODARSTVO
Cene industrijskih izdelkov v EU navzdol, le pri nas še rastejo

Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v državah z evrom so se prvič po dolgem času spet znižale. Maja so bile za 1,5 odstotka nižje kot pred letom dni, je včeraj sporočil evropski statistični urad Eurostat. Gre za prvi padec po koncu leta 2020. V celotni uniji so se znižale za 0,5 odstotka, v Sloveniji pa so še naprej beležile rast.
Nižje so bile tudi cene proizvodov za vmesno porabo (-1,5 oz. -1,3 odstotka), medtem ko so se cene proizvodov za investicije zvišale za 5,6 oz. 5,5 odstotka, trajnih dobrin za 6,7 oz. 6,5 odstotka, netrajnih dobrin za široko porabo pa za 9,6 oz. 9,8 odstotka.
Največje znižanje cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na letni ravni so evropski statistiki opazili v Grčiji (-10,6 odstotka), na Irskem (-9,7 odstotka) in v Belgiji (-9,6 odstotka). Najbolj pa so se od lanskega do letošnjega maja te cene zvišale na Madžarskem (+36,3 odstotka), Slovaškem (+21,0 odstotka) in Latviji (+12,0 odstotka). V Sloveniji je bila rast 9,2-odstotna.
Cene pri proizvajalcih v celotni industriji brez energetike so se zvišale za 3,4 odstotka v območju evra oz. za 3,5 odstotka v celotni EU.
Maja so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih znižale tudi na mesečni ravni, in sicer za 1,9 odstotka v območju evra ter za 1,8 odstotka v EU. Znižale so se tudi v Sloveniji, namreč za 0,7 odstotka.
GOSPODARSTVO
Ogromna vlaganja za prehod v krožno gospodarstvo se kot kaže niso obrestovala

Evropsko računsko sodišče ugotavlja, da je le malo dokazov o uspešnem prehodu EU-ja v krožno gospodarstvo. Ukrepi in milijarde evrov po navedbah revizorjev niso obrodili sadov, še posebej ne na področju krožne zasnove izdelkov in proizvodnih procesov.
Evropska unija je po ugotovitvah vrhovnega revizorskega organa EU-ja na splošno zelo malo napredovala pri prehodu na krožno gospodarstvo. Med letoma 2015 in 2021 se je povprečna stopnja krožnosti (ponovne uporabe vseh porabljenih materialov) za vseh 27 držav članic Evropske unije povečala le za 0,4 odstotne točke, sedem držav – Litva, Švedska, Romunija, Danska, Luksemburg, Finska in Poljska – pa je v tem času celo nazadovalo.
Največji napredek v stopnji krožnosti, za osem odstotnih točk, na 33,8 odstotka, je uspel Nizozemski. Slovenija je z izboljšanjem za okoli 2,5 odstotne točke, na 11 odstotkov, na sedmem mestu po napredku, medtem ko je po skupni stopnji krožnosti na 11. mestu.

Ambiciozen cilj je zelo težko dosegljiv
Revizorji so glede na takšne rezultate ugotovili, da bo Unija težko dosegla ambiciozni cilj, da do leta 2030 glede na leto 2020 podvoji delež recikliranih materialov, ki se znova uporabijo v gospodarstvu.
“Ohranitev materialov in nastajanje čim manjše količine odpadkov je nujno, če želi Evropska unija postati gospodarna z viri in doseči okoljske cilje iz svojega zelenega dogovora,” je povedala članica sodišča Annemie Turtelboom. Toda ukrepi EU-ja so bili po njenih besedah do zdaj neučinkoviti, kar pomeni, da so evropske države na poti h krožnemu gospodarstvu skoraj povsem zastale.
Da bi Evropska komisija pripomogla h krožnemu gospodarstvu, je sicer objavila dva akcijska načrta za krožno gospodarstvo. Prvi, iz leta 2015, je vseboval 54 posebnih ukrepov. V drugem, objavljenem leta 2020, je bilo dodanih 35 novih ukrepov.
Načrta sicer nista zavezujoča, vendar sta bila, kot so spomnili revizorji, zasnovana zato, da bi podprla članice Unije pri povečanju dejavnosti s področja krožnega gospodarstva. Do junija 2022 so imele tudi skoraj vse države nacionalno strategijo za krožno gospodarstvo, ali pa so jo pripravljale.

Več kot 10 milijard evrov
Evropska unija je dala na voljo tudi znatno količino finančnih sredstev in je med letoma 2016 ter 2020 namenila več kot 10 milijard evrov za naložbe v zelene inovacije ter pomoč podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo. A članice so veliko večino denarja porabile za ravnanje z odpadki, namesto da bi s krožno zasnovo preprečevale njihovo nastajanje in s tem verjetno dosegle večji učinek, ugotavlja Računsko sodišče.
Težava načrtovanega zastaranja
Akcijska načrta sta vključevala tudi vrsto ukrepov, namenjenih omogočanju inovacij in naložb. Vendar so revizorji našli le malo dokazov, da so ti ukrepi uspešno prispevali h krožnemu gospodarstvu. Njihov učinek pri pomoči podjetjem, da bi proizvajala varnejše izdelke ali dostopala do inovativnih tehnologij, zato da bi njihovi proizvodni procesi postali bolj trajnostni, je bil v najboljšem primeru skromen, menijo na Računskem sodišču.
Revizorji so ob tem poudarili vprašanje načrtovanega zastaranja, to je prakse, s katero se uporabna življenjska doba izdelka umetno omeji, zato da ga je treba nadomestiti z novim.
Evropska komisija je po opozorilih Računskega sodišča sklenila, da prepoznavanje načrtovanega zastaranja ni izvedljivo, čeprav je ravno odprava takšne poslovne prakse bistvena za bolj trajnostne izdelke.
-
KULTURA2 meseca nazaj
Poplave prizadele številne kulturne objekte in dediščino
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Kakšna je onesnaženost voda in tal na poplavljenih območjih?
-
GRADNJA2 meseca nazaj
Napovedana je postavitev številnih montažnih mostov po Sloveniji
-
Akustika2 tedna nazaj
Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa
-
EKOLOGIJA4 dnevi nazaj
Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!
-
Slovenija1 mesec nazaj
EPK 2025: predvidena je prenova celotnega Trga Evrope
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Komunalno blato onesnažuje vodo na Ljubljanskem barju
-
DEDIŠČINA2 tedna nazaj
Do odprtja olimpijskih iger bo obnovljen osrednji zvonik pariške Notre-Dame