Gradbeništvo
Izboljšanje kakovosti bivalnih prostorov z aktivnimi notranjimi barvami in premazi
Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je 16. in 25. februarja organiziralo prva letošnja spletna seminarja na temo kakovosti bivanja in trajnostnega vrednotenja notranjih prostorov, kar bo tudi rdeča nit izobraževanj, ki jih v prihodnje pripravljajo za različne deležnike. V sodelovanju z družbo JUB so udeležencem tokrat predstavili aktivne notranje barve in premaze, ki v notranjih prostorih pomembno izboljšujejo bivalno klimo. Obravnavali so problematiko prekomerne vlažnosti na zidnih površinah, kjer se pojavljajo plesen ter težave z razraščanjem bakterij in virusov, uravnavanje vlage v notranjih prostorih, notranjo izolacijo sten s tankoslojnimi sistemi ter predstavili materiale za reševanje preobčutljivosti in alergij na konzervanse. Posebno pozornost so posvetili rešitvam za zagotavljanje zdravih notranjih razmer, ki omogočajo nevtralizacijo škodljivih vplivov vgrajenih gradbenih materialov oziroma elementov stanovanjske opreme, kot so talne obloge in pohištvo. Seminarja je spremljalo več kot 80 udeležencev, namenjena pa sta bila arhitektom, projektantom, investitorjem, upravnikom večstanovanjskih stavb, uslužbencem ministrstev in javnih zavodov ter drugi zainteresirani javnosti. Udeleženci, ki so člani IZS in ZAPS, so za izobraževanje pridobili tudi kreditne točke.
Dr. Iztok Kamenski je kot predsednik UO GBC Slovenija uvodoma navedel, da bodo v združenju za razliko od lani, ko so se prvenstveno posvečali trajnostni gradnji, energetski prenovi ter toplotnim ovojem stavb, letos pripravili serijo izobraževanj na temo kakovosti bivalnih prostorov: ”Naš fokus bo celostno usmerjen v toplotno, akustično in vizualno ugodje ter v kakovost zraka v notranjih prostorih, saj imajo vsi ti dejavniki velik vpliv na zdravje in dobro počutje uporabnikov. Odprli bomo tudi temo standardizacije in testiranj notranjih materialov ter se podrobneje posvetili še požarni varnosti v notranjih prostorih. Prvi dve predavanji namenjamo prednostim obdelave notranjih površin z aktivnimi barvami ter premazi, ki so zdravju in okolju prijazni ter uporabnikom izboljšujejo kakovost bivanja. Tokrat smo se povezali z družbo JUB, ki je razvila in letos predstavlja trgu nove inovativne izdelke, ki notranje zidne površine učinkovito zaščitijo pred virusi, bakterijami in plesnijo ter s svojimi lastnostmi nevtralizirajo škodljive vplive drugih vgrajenih materialov ali opreme v prostoru.”

Udeležencem so najprej predstavili družbo JUB kot trajnostno podjetje, ki svoj razvoj gradi na štirih gradnikih: razvoju energijsko učinkovitih izdelkov in rešitev, ki uporabnikom izboljšujejo ugodje bivanja, vključevanju v krožno gospodarstvo pri uporabi surovin, varovanju narave ter odgovornemu odnosu do okolja, družbe in zaposlenih. Načela trajnostnega razvoja uresničujejo pri razvoju vseh blagovnih skupin, pozornost pa še posebej namenjajo notranji dekoraciji z notranjimi zidnimi barvami in izravnalnimi masami, dekorativnimi izdelki in fasadnimi sistemi. Njihovi izdelki so okolju in uporabniku prijazni, kar dokazujejo s številnimi pridobljenimi certifikati. Da bi uporabnikom zagotavljali barvit, zdrav, varen in energetsko učinkovit bivanjski prostor, so poleg učinkovitih sistemov za izolacijo stavb razvili še aktivne notranje barve, ki jih ponujajo v segmentu Wellbeing in s katerimi želijo v ospredje postaviti zlasti pomen varstva zdravja ljudi in njihovega dobrega počutja. Vsi izdelki za notranjo obdelavo površin so za potrebe projektiranja vključeni tudi v knjižnice BIM.
V družbi JUB poudarjajo, da je izbira materialov za stavbe, v katerih bivamo, zelo pomembna, kar še posebej velja za zaključne sloje v notranjih prostorih. Poleg skrbne izbire surovin, ki jih uporabljajo pri proizvodnji barv in premazov, v JUB-u veliko pozornost posvečajo njihovemu testiranju na osnovi veljavnih standardov, da z njimi dokazujejo njihovo kakovost, izvajajo pa jih JUB-ovi strokovnjaki v laboratorijih Tehnološko raziskovalnega centra. Tako so udeleženci seminarja lahko neposredno spremljali, kako pri barvah in premazih preverjajo njihove lastnosti, kot so paroprepustnost, odpornost na mokro drgnjenje, oprijem na podlago in pokrivnost, ter kako določajo barvi sijajni ali mat videz.

Predavanja so se osredotočala zlasti na načine in postopke, kako se v notranjih prostorih, tako bivanjskih kot poslovnih in industrijskih, izogniti plesnim, bakterijam in virusom na zidnih površinah, ter toplotnim mostovom in zaščiti problematičnih notranjih stenskih površin v slabo izoliranih ali vlagi bolj izpostavljenih stavbah. Ker ima tudi kakovost zraka velik vpliv na zdravje in dobro počutje uporabnikov, so JUB-ovi strokovnjaki kot ključno izpostavili izbiro primernih materialov skozi prizmo mehanizmov delovanja in njihove učinkovitosti ter načinom njihovega vzdrževanja in nanašanja na stenske površine. Med izdelki so predstavili prednosti visoko paroprepustnih notranjih barv, kot sta JUPOL Bio apnena in barva JUPOL Bio silicate, ki rešujeta težave uporabnikov s preobčutljivostjo ali alergijami, saj ne vsebujeta konzervansov. Predstavili so tudi silikatno barvo JUPOL Clima control, ki učinkovito veže škodljiv formaldehid, ter visoko pokrivno barvo JUPOL Eco premium, ki s certifikatom Ecolabel izpolnjuje visoke okoljske standarde. Poleg sistema Thermo, ki je namenjen notranji izolaciji zidnih površin, so predstavili še najnovejšo notranjo zidno barvo JUPOL Antimicrob, ki aktivno preprečuje razvoj mikroorganizmov in v prostoru ustvarja ugodno bivalno klimo. Slednja je tudi dobitnica pečata Izbran produkt leta 2021, z njeno uporabo pa bodo uporabniki uspešno reševali tudi številne izzive, ki jih je v naše domove prinesla aktualna epidemija s koronavirusom. Predavanja so s strani družbe JUB prispevali mag. Vojka Kos, Aleksandra Vilfan, mag. Simona Sojar, dr. Janez Orehek, Eva Štangl in dr. Iztok Kamenski kot vodja JUB Akademije.
Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je podrobno predstavilo tudi eno od shem, po kateri poteka trajnostno vrednotenje tako obstoječih kot novih stavb. To je certifikacijska shema Nemškega združenja za trajnostno gradnjo DGNB, ki z verzijo 2020 že predstavlja dopolnjena merila za vrednotenje zgradb. Mag. Iva Verbnik je skozi dve predavanji predstavila pristope k ocenjevanju kakovosti bivalnih prostorov z vidika posameznih kriterijev, kot so toplotno, zvočno in vizualno udobje v prostoru, kakovost notranjega zraka, vloga uporabnika pri njihovem upravljanju, varnost in zaščita, kakovostna povezava zunanjega z notranjim prostorom ter uporabnost za vse skupine prebivalcev. Vsi našteti so namreč osnovni pokazatelji za ocenjevanje bivalnega ugodja, ki jih bo upoštevalo vrednotenje notranjih prostorov za pridobitev certifikata DGNB za interier. Pridobljen certifikat bo za bivalne prostore veljal 10 in za poslovne 5 let, pri kasnejšem recertificiranju pa bo potrebno presojevalcu predložiti vsa dokazila o izvedenih izboljšavah. DGNB, ki si želi v trajnostno vrednotenje vključiti čim več stavb in prostorov različnih namembnosti, bo investitorjem tudi za notranje prostore dodeljeval certifikate z bronasto, srebrno, zlato in platinasto stopnjo.
Kratki povzetki vsebin predavanj so na voljo na www.gbc-slovenia.si
Fotografije: arhiv GBC in JUB
Gradbeništvo
Primer Dobrunje odprl vprašanja tudi na drugih gradbiščih, med njimi na Vilharii
Afera z neustreznim ravnanjem z gradbenimi odpadki pri gradnji novega zapora v ljubljanskih Dobrunjah je sprožila širši nadzor nad ravnanjem z odpadki tudi na drugih gradbenih projektih po Sloveniji. Kot je poročal portal Dnevnik.si, so pristojni organi pri več investicijah zaznali pomanjkljivosti, zaradi katerih so bili uvedeni inšpekcijski postopki. Med projekti, ki so se znašli pod drobnogledom, je tudi poslovni kompleks Vilharia ob ljubljanski železniški postaji.
Potem ko je gradnja novega zapora v Dobrunjah razkrila razsežnost problematike nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov, vključno z materiali, ki lahko predstavljajo tveganje za okolje, je ministrstvo za okolje in prostor zaostrilo nadzor nad tovrstnimi praksami.
Pri tehničnih pregledih objektov, ki potekajo pred izdajo uporabnega dovoljenja, so pristojni začeli podrobneje preverjati, ali so investitorji z gradbenimi odpadki ravnali skladno z veljavnimi predpisi in pogoji iz dovoljenj. V gradbeni panogi se je zato pojavila zaskrbljenost, da bi morebitne ugotovljene nepravilnosti lahko vplivale na zaključek večmilijonskih investicij.
Na povečano negotovost v sektorju sta na portalu Tax-Fin-Lex opozorila Mirko Šprinzer iz podjetja Deltaplan in Tadej Žurman iz podjetja POR Consult. Opozarjata na primere, ko v postopkih pridobivanja uporabnega dovoljenja prihaja do neizdaje oziroma zamud pri izdaji potrebnih soglasij. Dnevnik.si je za dodatna pojasnila zaprosil pristojne institucije, odgovor pa je podalo ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Polona Rifelj.
Večina pregledov razkrije določene pomanjkljivosti
Po uradnih podatkih v Sloveniji vsako leto nastane več kot osem milijonov ton gradbenih odpadkov. Poseben izziv predstavljajo zemeljski izkopi, saj zmogljivosti pooblaščenih prevzemnikov pogosto ne zadoščajo za vse količine. Zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev se investitorji nemalokrat znajdejo v položaju, ko iščejo alternativne rešitve, ki pa niso vedno skladne z zakonodajo.
Dolga leta država temu področju med postopki pridobivanja uporabnih dovoljenj ni namenjala posebne pozornosti. Takšen pristop se je spremenil po razkritjih v primeru gradnje zapora v Dobrunjah, kjer so inšpekcijski nadzori in medijsko poročanje razkrili nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da po tem primeru aktivneje sodelujejo pri tehničnih pregledih objektov. Ob tem ugotavljajo, da se nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki pojavljajo v velikem številu primerov, prav tako pa investitorji pogosto ne izpolnjujejo vseh ukrepov, določenih v integralnih gradbenih dovoljenjih.
Predelava odpadkov v nasprotju z okoljskimi pogoji
Zaradi ugotovljenih neskladij so investitorje pozvali k dopolnitvi dokumentacije in predložitvi dokazil o ravnanju z gradbenimi odpadki. Poleg tega so morali pojasniti tudi, kako so med gradnjo upoštevali pogoje, določene v okviru presoje vplivov na okolje.
Ministrstvo je o zaznanih kršitvah obvestilo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), okoljsko inšpekcijo ter gradbeno inšpekcijo, ki so pristojni za nadaljnje postopke nadzora.

Ena izmed pogostejših ugotovitev se nanaša na predelavo gradbenih odpadkov neposredno na gradbišču s pomočjo premičnih naprav. V številnih primerih takšna praksa ni bila dovoljena že v fazi presoje vplivov na okolje, predvsem zaradi bližine stanovanjskih območij ali drugih varovanih prostorov ter zaradi omejevanja hrupa in emisij prašnih delcev.
Kljub temu so pristojni ugotovili, da se je takšna predelava ponekod izvajala. Kršitve so bile zabeležene v zapisnikih tehničnih pregledov, o njih pa so bili obveščeni tudi pristojni nadzorni organi. Ministrstvo ob tem poudarja, da tovrstne ugotovljene nepravilnosti same po sebi niso razlog za zadržanje izdaje uporabnega dovoljenja.
Med izpostavljenimi projekti tudi Vilharia
Takšno stališče potrjuje tudi mnenje strokovnjakov Mirka Šprinzerja in Tadeja Žurmana, ki poudarjata, da kršitev posameznega pogoja med gradnjo še ne pomeni, da dokončani objekt ni varen ali primeren za uporabo. Pri odločanju o uporabnem dovoljenju je namreč bistveno predvsem stanje dokončanega objekta.

Ministrstvo je poleg novega zapora v Dobrunjah navedlo še več projektov, pri katerih so bile zaznane podobne pomanjkljivosti. Med njimi so stanovanjsko naselje Dolnov Zlato polje (investitor ID Dolnov), hangar za vzdrževanje letal družbe Solinair, stanovanjska soseska Kranjska Iskrica (investitor Emeco) ter poslovni objekt Vilharia (investitor Vilharia Offices).
V vseh primerih so bili o ugotovitvah obveščeni pristojni inšpekcijski organi. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so pri posameznih kršitvah v zapisnikih navedli, ali jih je mogoče naknadno odpraviti. Nekatere ugotovljene nepravilnosti so takšne narave, da jih investitorji po zaključku gradnje ne morejo več sanirati.
V primerih, kjer se je pojavilo vprašanje ustreznosti ponovno uporabljenih predelanih gradbenih odpadkov z vidika varnosti objekta, je MNVP imenovalo izvedence gradbene stroke, ki bodo ocenili primernost njihove vgradnje. Po navedbah ministrstva v nobenem od obravnavanih primerov ne gre za kršitve, ki bi same po sebi predstavljale razlog za zavrnitev ali zadržanje uporabnega dovoljenja.
Kljub temu poslovni objekt Vilharia uporabnega dovoljenja še ni pridobil. Kot pojasnjuje ministrstvo, investitor trenutno še odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti.
Vir: povzeto po poročanju portala Dnevnik.si.
Gradbeništvo
Požarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
Oddelek za požarnovarno trajnostno grajeno okolje v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je bil decembra 2025 potrjen kot zemeljska raziskovalna postaja Evropske vesoljske agencije (ESA). Gre za pomemben mejnik tako za mednarodno raziskovalnoskupnost na področju požarne varnosti, energetskih sistemov in vesoljskih tehnologij kot tudi za slovensko znanost.
Vključitev v evropske vesoljske raziskave je posebno priznanje, ki ZAG in njegov Požarni laboratorij v Logatcu umešča med ključne raziskovalne ustanove na področju baterijskih tehnologij za vesoljske aplikacije. Potrditev se je zgodila istega leta, ko je Slovenija postala polnopravna članica agencije ESA, katere model financiranja raziskav temelji na finančnih prispevkih držav članic.

Pomen raziskav požarne varnosti baterij
Področje baterijskih tehnologij se v zadnjih letih izjemno hitro razvija. Z naraščajočim številom različnih električnih naprav predstavljajo baterije pomemben varnostni izziv v vesolju in na Zemlji. Raziskave so torej ključne ne le za delovanje in varnost vesoljskih odprav, temveč tudi za razvoj varnejših baterijskih sistemov na Zemlji – v stavbah, prometu in energetiki.
Raziskovalci Oddelka za požarnovarno trajnostno grajeno okolje (FRISSBE) na ZAG-u bodo pod vodstvom dr. Ulisesa Rojasa-Alve izvajali napredne raziskave toplotne stabilnosti in varnosti baterij, namenjenih uporabi v vesoljskih plovilih in misijah. V prihodnjih letih bodo v Požarnem laboratoriju ZAG-a potekala zahtevna testiranja in raziskave baterijskih tehnologij s poudarkom na požarni varnosti, zanesljivosti in obnašanju baterij v ekstremnih pogojih.
Vloga ZAG-a in Slovenije
Pridobljeni status potrjuje visoko raven strokovnega znanja in raziskovalnih zmogljivosti Požarnega laboratorija ZAG-a ter poudarja vse pomembnejšo vlogo slovenskih raziskovalcev v mednarodnih raziskovalnih mrežah. V okviru agencije ESA deluje tudi tematska skupina ‘Topical Team’, v kateri ima ZAG vodilno vlogo. Visoko kakovost njihovih raziskav potrjuje dejstvo, da so štirje člani skupine nedavno prejeli raziskovalno podporo ERC Synergy.
Raziskave v novi zemeljski raziskovalni postaji agencije ESA v Logatcu bodo poglobile razumevanje delovanja in prispevale k razvoju varnejših baterijskih sistemov, hkrati pa bodo imele širši vpliv na varnost stavb, infrastrukture in energetskih sistemov po svetu. Vključitev ZAG-a v raziskovalno mrežo ESA potrjuje odličnost slovenske znanosti ter odpira nove priložnosti za mednarodno sodelovanje, prenos znanja ter razvoj inovativnih rešitev na stičišču vesolja, energije in varnosti.

Vodilni raziskovalec: Dr. Ulises Rojas-Alva
Dr. Ulises Rojas-Alva je špansko-perujskega porekla in je kot višji raziskovalec na področju požarne varnosti zaposlen na ZAG-u od februarja 2022. Glavnino njegovega dela predstavljajo požarni preskusi različnih vrst baterij. O svojem raziskovalnem delu, tesnem sodelovanju z agencijo in nasploh o znanstveno-raziskovalnem področju v Sloveniji nam je pripovedoval v spodnjem intervjuju.
1. Kako je Požarni laboratorij ZAG-a postal del raziskovalne infrastrukture Evropske vesoljske agencije in ali to sodelovanje odpira vrata tudi drugim slovenskim raziskovalcem?
Nekateri raziskovalci so z ESA že sodelovali v preteklih projektih, zato smo že imeli vzpostavljeno sodelovanje. ESA financira tudi tematsko skupino Topical Team, v kateri imajo raziskovalci ZAG-a vodilno vlogo. Prepoznali smo priložnost, da postanemo njihova zemeljska raziskovalna postaja, kajti obstaja potreba po dodatnih raziskavah varnosti in zmogljivosti baterij za uporabo v vesolju. Prijavili smo se in ESA je našo idejo podprla. Tudi druge slovenske raziskovalne skupine in evropski partnerji iz zasebnega sektorja so vabljeni k uporabi naše opreme za testiranje baterij. Oddati morajo prijavo prek sistema ESA CORA, in če je ta odobrena, ESA krije stroške uporabe naših laboratorijev.
2. Kako rezultati raziskav požara na splošno izboljšujejo varnost baterij?
Obstaja več pristopov za izboljšanje varnosti baterij. En način je povečanje njihove toplotne stabilnosti, kar zahteva natančno testiranje z napredno opremo za določanje stabilnosti. Drug pristop je karakterizacija požarnega obnašanja baterijskih celic, kar omogoča drugim inženirjem, da razvijejo matematične modele za načrtovanje in uvedejo ustrezne varnostne ukrepe (zgodnje zaznavanje, požarne pregrade itd.).
3. Kako se požarna tveganja baterij v vesolju razlikujejo od tistih na Zemlji?
Zaradi kompleksnosti kateregakoli vesoljskega plovila s posadko je zaznavanje, obvladovanje in gašenje požara izjemno težko. Ogenj je pojav, ki ga poganja vzgon, zato se drugače obnaša v mikrogravitaciji. Mnoga vprašanja o obnašanju požara v mikrogravitaciji ostajajo nerešena. Na primer, zgodnje odkrivanje požara je lahko zapleteno. Če je požar zaznan, a postane neobvladljiv, pomanjkanje evakuacijskih poti na vesoljskem plovilu ustvari dodatne izzive. Torej, ključno je uporabljati najbolj toplotno stabilne in požarno varne materiale in sisteme, vključno z baterijskimi tehnologijami.

4. Katere vrste baterij oz. baterijskih tehnologij boste testirali v tem projektu in kako dolgi oziroma zahtevni so tovrstni testi?
Preučujemo lahko številne baterijske tehnologije, vendar so za vesoljske aplikacije trenutno najpogosteje v uporabi litij-ionske baterije. Vrste preskusov so odvisne od cilja raziskave. Če izvajamo študije toplotne razgradnje z visoko natančnostjo, je potrebnih več ur (od 2 do 3 dni), medtem, ko požarni preskus traja le nekaj minut. Pomembno je poudariti, da je glavni namen naše zemeljske raziskovalne postaje ponuditi možnost za raziskave drugim raziskovalcem iz držav članic agencije ESA, zato jih spodbujamo k prijavi za uporabo našega laboratorija. ESA bo ocenila predloge in financirala ustrezne in pomembne raziskave.
5. Kakšno opremo imate v Požarnem laboratoriju?
V Požarnem laboratoriju imamo več vrst opreme. Za toplotno razgradnjo uporabljamo kalorimeter s pospešenim segrevanjem (ARC), katerega lastništvo si delimo s Kemijskim inštitutom. Z njim določamo začetek toplotnega pobega (thermal runaway) in izvajamo druge relevantne preskuse. Poleg tega imamo kisikove kalorimetre, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIRspektroskopija) in plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS), ki služijo za kvantificiranje obnašanja baterij pri požaru, vključno z nastalimi plini in njihovo toksičnostjo. Izvajamo lahko tudi teste padcev baterij, teste toplotne obrabe, teste toplotnega pobega zaradi preobremenitve in teste z drugimi scenariji po želji naročnika. V prihodnosti bomo naše testne zmogljivosti še razširili.
6. Kakšni bodo največji izzivi pri izvajanju tovrstnih testov oziroma česa se pri tem najbolj bojite?
Eden od izzivov, ki ga vidimo, je nepoznavanje natančne kemijske sestave baterij. V nekaterih primerih lahko pride do toplotnega pobega, ki vodi v vžig ali eksplozijo baterije, nastali plini pa so po navadi toksični. Pozitivno pa je, da se s takšnimi scenariji že ukvarjamo in da je naš Požarni laboratorij nanje ustrezno pripravljen z ocenami tveganja, uporabo ustrezne osebne varovalne opreme, skrbno izvedbo in izkušnjami.
7. Kaj vas osebno kot raziskovalca pri tem projektu najbolj navdušuje?
Zagotavljamo lahko, da so baterijske tehnologije za vesoljska plovila varne preden se uporabijo. Tako, čeprav malo, prispevamo, da lahko človek uspešno raziskuje vesolje.
8. Kako vidite slovensko znanost – je dovolj mednarodno prepoznana oz. ali bi morali bolj graditi na tem?
Prepričan sem, da je slovenska znanstvena skupnost mednarodno dobro vpeta, saj prispeva k številnim znanstvenim področjem. Kljub temu si moramo vedno prizadevati za izboljšanje našega položaja v svetovnem merilu. Eno od področij, na katerem moramo delati, so inovacije, na primer patentiranje lastnih aplikacij in znanja, da lahko imamo dolgoročne koristi od naših ugotovitev.
9. Kateri so naslednji koraki sodelovanja med ZAG-om in Evropsko vesoljsko agencijo?
Z imenovanjem za zemeljsko raziskovalno postajo agencije ESA pričakujemo, da bodo raziskovalci s področja baterijskih znanosti prek agencije oddajali vloge za uporabo naših zmogljivosti. Vsak projekt lahko prejme do 50.000 EUR financiranja. Sicer pa bomo v sklopu naše vodilne vloge v Topical Team še naprej preučevali obnašanje materialov ob požaru v pogojih gravitacije in delne gravitacije. Ker model financiranja agencije ESA temelji na decentralizirani podpori posameznih držav članic, pozdravljamo dialog s Slovensko vesoljsko agencijo o tem, kako lahko izboljšamo naše raziskovalne zmogljivosti in rezultate, povezane s splošno požarno varnostjo vesoljskih plovil in požarno varnostjo baterijskih sistemov za uporabo v vesoljskih plovilih. To je izjemna priložnost za vesoljske raziskave v Sloveniji, zato sodelujmo – ne le, da to uresničimo, ampak da iz tega ustvarimo nekaj velikega!
Gradbeništvo
Arabci nadaljujejo z gradnjo prve kilometrske stolpnice na svetu
Petnajstletna prevlada dubajske Burdž Kalife kot najvišje stavbe na svetu se očitno bliža koncu. V Savdski Arabiji so po večletnem zastoju znova v polnem teku gradbena dela na megaprojektu Jeddah Tower – ambicioznem inženirskem podvigu, ki bo s 168 nadstropji postal prva stavba na svetu, višja od 1.000 metrov.
S ponovnim zagonom gradnje se je končal skoraj sedem let trajajoč premor. Stolpnica je trenutno zgrajena do približno 80. nadstropja (cca.252 m), po veljavnih načrtih pa naj bi bila do leta 2028 dokončana kot prva zgradba na svetu, visoka natanko en kilometer.
Jeddah Tower bo obsegal 168 nadstropij, v katerih bodo umeščena luksuzna stanovanja, poslovni prostori, hotel, trgovske površine ter razgledna ploščad na višini 652 metrov. S predvideno višino, ki bo presegla 1.000 metrov, bo stolpnica prehitela dosedanjo rekorderko, dubajsko Burdž Kalifo, ki s 828 metri od leta 2010 velja za najvišjo stavbo na svetu.


Projekt je bil prvič predstavljen leta 2011 pod imenom Kingdom Tower, gradnja temeljev pa se je začela leta 2013. Leta 2018 so dela zaradi finančnih in organizacijskih zapletov ustavili. Nadaljevanje je omogočil podpis nove pogodbe v vrednosti 7,2 milijarde savdskih rialov (približno 1,6 milijarde evrov) z gradbenim podjetjem Saudi Binladin Group.

Po ponovni aktivaciji projekta se je dinamika gradnje občutno okrepila. Zaključek 100. nadstropja je predviden v začetku leta 2026, celotna gradnja pa naj bi bila končana avgusta 2028. Stolpnica predstavlja osrednji del širšega urbanističnega projekta Jeddah Economic City, katerega namen je preobrazba obale Rdečega morja v sodobno poslovno, bivalno in turistično središče države.
Med ključnimi arhitekturnimi in turističnimi poudarki bo tako imenovana »terasa v nebesih« v 157. nadstropju, ki bo dostopna javnosti in naj bi postala najvišja razgledna točka na svetu. Objekt bo opremljen tudi z 59 ultrahitimi dvigali, pri čemer bodo nekatera dosegala hitrosti do 10 metrov na sekundo in omogočala učinkovito vertikalno povezavo znotraj te izjemne megastrukture.
-
Slovenija2 meseca nazajDostopne slovenske plaže: novosti za invalide na Obali
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika
-
Arhitektura2 meseca nazajPlečnikove nagrade letos zaznamovali prenova čolnarne na Bledu, vipavski trg in Hiša B2
-
Arhitektura2 meseca nazajPariški Tour Triangle dosegel končno višino in preoblikoval mestno veduto
-
Arhitektura1 mesec nazajStoletje brez Gaudija: arhitekturna dediščina, ki še vedno navdušuje
-
Arhitektura2 meseca nazajRadovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajBled v središču mednarodnih razprav o prihodnosti kulturne dediščine
-
ZANIMIVOSTI2 meseca nazajLjubljanski živalski vrt čaka sodobna arhitekturna prenova

