Vrečke z odpadki, raztresene smeti in neprijeten vonj ob podzemnih zbiralnicah ostajajo prizor, s katerim se prebivalci središča Ljubljane srečujejo skoraj redno. V Javnem podjetju Voka Snaga poudarjajo, da je dolgoročno rešitev mogoče doseči predvsem s kombinacijo rednega vzdrževanja, učinkovitega nadzora ter odgovornega ravnanja uporabnikov.

Podzemne zbiralnice v mestnem jedru so tudi v zadnjih dneh spremljali prizori vrečk z odpadki, med katerimi so bile nekatere odprte, vsebina pa raztresena po okolici. Ob tem se pogosto širi tudi neprijeten vonj. Gre za težavo, ki se v Ljubljani ponavlja že dlje časa in med prebivalci povzroča vse več nezadovoljstva.

Urejeno ravnanje z odpadki ostaja ključni izziv

V Javnem podjetju Voka Snaga pojasnjujejo, da večina uporabnikov odpadke sicer pravilno ločuje in odlaga v zbiralnice, vendar še vedno prihaja do primerov neustreznega ravnanja. Posamezniki odpadke puščajo ob zbiralnicah ali pa ne upoštevajo navodil za uporabo sistema.

Kot poudarjajo v podjetju, vsak posameznik s svojim ravnanjem pomembno vpliva na urejenost javnega prostora in kakovost bivanja v mestu. Dolgoročno rešitev zato vidijo predvsem v usklajenem delovanju rednega čiščenja, nadzora in večje odgovornosti uporabnikov.

Ob tem dodajajo, da imajo vsi uporabniki kartic za dostop do potopnih zbiralnic na kartici navedeno številko dežurne službe JP Voka Snaga, kamor lahko sporočijo morebitne težave pri delovanju zbiralnic. Po prejemu obvestila se na lokacijo odpravi servisna služba, ki preveri stanje in odpravi morebitne tehnične napake.

»Zagotavljamo stalno spremljanje sistema, hitro odzivnost in sprotno odpravljanje težav, hkrati pa uporabnike pozivamo k odgovornemu in pravilnemu ravnanju z odpadki, saj je to ključno za urejeno in čisto okolje,« pojasnjujejo v podjetju.

Dodajajo še, da k večji ozaveščenosti prebivalcev prispevajo tudi z družbeno odgovorno akcijo Človek, čuvaj svoje mesto ter drugimi aktivnostmi, namenjenimi spodbujanju trajnostnega ravnanja in odgovorne uporabe javnega prostora.

V turistični sezoni vprašanj ostaja še več

V podjetju niso konkretno odgovorili, ali med konci tedna ali v času turistične sezone zaznavajo več nepravilno odloženih odpadkov ob podzemnih zbiralnicah. So pa že pred časom pojasnili, da je za pravilno ravnanje z odpadki v primeru kratkoročnih turističnih najemov odgovoren tudi najemodajalec.

Vsak lastnik stanovanja, ki nepremičnino oddaja v turistični oziroma kratkotrajni najem, mora goste seznaniti s sistemom ravnanja z odpadki. To vključuje navodila za pravilno ločevanje in odlaganje odpadkov ter omogočen dostop do pripadajoče podzemne zbiralnice z ustrezno kartico.

Ministrstvo je pripravilo nov vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, ki odgovarja na ključno vprašanje, kdaj in s katerimi ukrepi je treba zaščititi delavce pred vplivi vročine. Vodnik prinaša konkretne usmeritve za pravočasno ukrepanje ob naraščajočih temperaturah ter podpira delodajalce in strokovne delavce pri zagotavljanju varnih in zdravih delovnih razmer.

Podnebne spremembe tudi v Sloveniji vse pogosteje prinašajo kratkotrajne, a izrazito intenzivne vročinske valove, ki pomembno vplivajo na delovne razmere, zlasti pri delu na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sončnemu sevanju ter povečani relativni vlažnosti zraka predstavlja resno tveganje za zdravje zaposlenih, še posebej pri fizično zahtevnih opravilih v panogah, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne dejavnosti.

V takšnih razmerah postaja zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev ključen element sistema varnosti in zdravja pri delu. Na strani delodajalcev je odgovornost, da pravočasno prepoznajo tveganja in uvedejo primerne preventivne ukrepe, medtem ko morajo zaposleni predpisana navodila dosledno izvajati. Zakonski okvir določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki med drugim nalaga tudi pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja.

V Sloveniji se je strokovna pozornost vplivu visokih temperatur na zdravje okrepila po letu 2017, dodatno pa se je tematika varnosti pri delu v ekstremnih temperaturnih pogojih izpostavila po letu 2020. Pomemben premik je bil dosežen leta 2023 z izdajo slovenskega prevoda smernic Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu »Vročina pri delu – smernice za delovna mesta«. Nadaljnji korak je sledil leta 2025 z dopolnitvijo Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki vključuje tudi določila za delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C.

Zaradi potreb iz prakse po bolj jasnih in časovno opredeljenih usmeritvah je bil pripravljen novi vodnik »Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov«, ki v ospredje postavlja operativne postopke ukrepanja. Dokument natančneje opredeljuje, kdaj in kako začeti izvajati posamezne ukrepe za omejevanje vplivov vročine. Pri tem se opira na smernice EU-OSHA ter na sistem vremenskih opozoril in kazalnik toplotnega okolja UTCI, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Vodnik je namenjen predvsem delodajalcem ter strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu kot praktična podpora pri uresničevanju zakonskih obveznosti. Njegov ključni namen je zmanjševanje tveganj, povezanih s prekomerno toplotno obremenitvijo, ter izboljšanje varnosti in zdravja zaposlenih v obdobjih vse pogostejših vročinskih ekstremov.

VIR: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za kmetijstvo sta objavila javni poziv DEMO LES 2026, s katerim namenjata 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev za sofinanciranje javnih demonstracijskih objektov iz lesa. Občine in javni zavodi lahko za posamezen projekt pridobijo med 100.000 in 250.000 evrov, pri čemer mora delež lesa v uporabljenih materialih znašati najmanj 30 odstotkov. Rok za prijavo je 1. junij 2026. Čeprav razpisani znesek ni visok, jasno nakazuje usmeritev države: les naj ne bo le izvozni vir, temveč tudi gradbeni material domačih projektov.

Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropski uniji, saj gozdovi pokrivajo približno 58 odstotkov njenega ozemlja. Letni posek presega 6 milijonov kubičnih metrov. Kljub temu velik delež lesa zapusti državo kot surovina ali polizdelek, namesto da bi bil predelan v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Države, kot sta Avstrija in Nemčija, ta les odkupijo, ga industrijsko predelajo in prodajo kot konstrukcijski ali inženirski les ter pohištvo, pri čemer vrednost na kubični meter občutno naraste.

Slovenska gozdno-lesna veriga ostaja razdrobljena. Na eni strani so lastniki gozdov, večinoma zasebniki z majhnimi parcelami, ki nimajo ustreznih kapacitet za organiziran tržni nastop. Na drugi strani so žagarski obrati in lesnopredelovalna industrija, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, zastarelo opremo in oteženim dostopom do surovine po konkurenčnih cenah. Med obema segmentoma primanjkuje zmogljivosti za predelavo, ki bi les zadržale v državi in mu dodale višjo vrednost.

Veliko lesa, malo domače predelave

Slovenija bi lahko velik del teh izdelkov proizvajala sama. Razpis DEMO LES 2026 sicer ne rešuje sistemskih težav, predstavlja pa konkreten korak v smeri njihovega naslavljanja. Javni objekti, zgrajeni iz domačega lesa, lahko delujejo kot referenčni primeri dobre prakse – povečujejo prepoznavnost lesene gradnje ter dokazujejo njeno tehnično in ekonomsko upravičenost.

Kljub bogatim virom delež lesene gradnje v Sloveniji ostaja razmeroma nizek. Razlogi za to so večplastni. Gradbena regulativa je bila dolgo prilagojena predvsem betonski in zidani gradnji, zato so se investitorji pri lesenih projektih pogosto srečevali z dodatnimi administrativnimi ovirami, zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in požarnih soglasij. V zadnjih letih se razmere izboljšujejo, vendar se praksa v javni upravi spreminja postopno.

Tudi finančni sektor je do lesenih objektov tradicionalno zavzemal bolj previden odnos. Banke so takšne projekte pogosto obravnavale kot bolj tvegane, podobno pa so ravnale zavarovalnice. Posledično so bili stroški financiranja višji, kar je zmanjševalo investicijsko privlačnost, zlasti pri projektih, ki temeljijo na hipotekarnih posojilih.

Pomemben dejavnik je tudi pomanjkanje vidnih referenc. Investitorji potrebujejo konkretne primere, ki potrjujejo učinkovitost in zanesljivost lesene gradnje v praksi. Javni objekti – šole, telovadnice ali kulturni centri – imajo pri tem posebno težo, saj so dolgoročni in javno izpostavljeni. Uspešno izveden projekt lahko tako postane ključen argument za prihodnje investicije v leseno gradnjo.