GRADNJA
V Škocjanu zrasel največji projekt v zgodovini občine – nov kulturni center

V občini Škocjan so pretekli teden slovesno odprli nov kulturni center, največji projekt v 20-letni zgodovini občine. Z njim občina po besedah župana Jožeta Kaplerja dobiva povsem nov prostor za kulturno, društveno in druge dejavnosti. Vanj so preselili še knjižnico.
Po besedah župana je bil nov sodoben kulturni center potreben, ker je imela občina do zdaj za kulturne in družabne dogodke na razpolago le manjšo dvorano z 80 sedeži. “Zato je v vseh teh letih nekako rasla želja, da bi prišli do novih, večjih prostorov. V zadnjih 14 letih smo v to vložili vse sile in trud in danes lahko odpiramo nov center,” je dejal.
Za objekt, ki stoji v neposredni bližini občinske stavbe in škocjanske osnovne šole, so morali najprej odkupiti potrebna zemljišča, leta 2018 so pridobili gradbeno dovoljenje, gradnja pa je stekla leta 2022.
Več kot samo koncertna ali gledališka dvorana
Na skupno 700 kvadratnih metrih površine novega centra so po besedah župana večja dvorana z 260 sedeži, velika avla, kjer je možnost za pogostitve, razstave in podobno. Narejeni so tudi prostori za manjšo kavarno.
V zgornji del centra so že preselili občinsko knjižnico, zraven nje je manjša konferenčna dvorana s 60 sedeži, glede na povečevanje števila otrok v občini pa nameravajo v centru vzpostaviti tudi en večji oddelek za potrebe predšolske vzgoje oziroma vrtca.

Naložba je stala šest milijonov evrov brez davka na dodatno vrednost. Dva milijona je občina prispevala iz privarčevanih sredstev, za 1,8 milijona je vzela posojilo, 350.000 evrov so dobili od Eko sklada, 1,4 milijona evrov pa je prispevalo ministrstvo za kulturo. “Finančna konstrukcija je tako zaprta,” je dejal.
Odprtja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Vrečko. V nagovoru zbranim je spomnila, da ima Slovenija izjemno mrežo kulturnih centrov. Ker gre po navadi za velike projekte, jih občine običajno gradijo s pomočjo države.
Kulturni domovi so po njenem mnenju pomembni objekti, namenjeni različnim dejavnostim, v njih pa se spletajo predvsem medgeneracijska sodelovanja.
Prepričana je, da bo kulturni center v Škocjanu eden takih prostorov, kjer se bodo prepletali kultura, družabne in društvene dejavnosti, knjižničarstvo in drugi dogodki. “Za starejše, mlajše, to in vse prihodnje generacije je to zelo pomembno,” je dejala.
GRADNJA
Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še odpravljajo pomanjkljivosti na podlagi tehničnega pregleda. Ljubljanski župan Zoran Janković predvideva, da bodo uporabno dovoljenje pridobili med petim in 10. marcem. Natančnega datuma odprtja pa še ni želel razkriti.
Župan Zoran Janković je na redni novinarski konferenci dodal, da bo dodaten čas prišel prav tudi zaradi opreme, ki je bila naročena pozneje po drugi pogodbi, saj del opreme iz tujine prihaja počasi. Gradnja bazena na Iliriji v Ljubljani, ki je bil skupaj z dodatnimi objekti vreden 62,5 milijona evrov z DDV, je bila sicer že pred časom končana. Zapletlo pa se je pri tehničnem pregledu, na podlagi katerega pristojni izdajajo uporabno dovoljenje.
Časovnica gradnje se je sicer že prej zamaknila, zaradi težav s pridobivanjem tehničnega dovoljenja pa v zadnjih tednih tudi samo odprtje objekta. To bi moralo po prvotnih načrtih potekati 30. januarja. Janković je sicer ob ugotovljenih pomanjkljivostih na tehničnem pregledu nekaj dni pred prvotno napovedanim odprtjem sporočil, da se to zamika in bi lahko bilo februarja. Zdaj je predvideno za marec.

Po odprtju načrtujejo dneve odprtih vrat, kjer bodo Ljubljančanom predstavili Ilirijo, redno pa naj bi športni center začel delovati pet dni po uradnem odprtju.
Janković je znova ponovil, da ne gre le za prvi pokriti olimpijski bazen v prestolnici, ampak tudi za pomožni bazen in čofotalnik. V sosednjem objektu pa bodo rokometna, košarkarska in odbojkarska dvorana, dvorana za borilne športe in plesni center. Na zunanji površini proti Narodnem domu bodo medtem rokometno in odbojkarsko igrišče, dve košarkaški igrišči ter atletska steza s šestimi progami. Kompleks pa bo z Lattermanovim podhodom, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli.
Na vrsti nov športni objekt: atletski center ŽAK v Šiški
Drugi veliki športni objekt, ki bo nastal v Ljubljani, je novi Atletski center na območju sedanjega stadiona ŽAK v Šiški. Občina je na razpis za izvedbo vseh gradbeno obrtniških del in zunanje ureditve prejela štiri ponudbe, ki pa so bile previsoke, zato je vse zavrnila. Najnižja ponudba znaša 99 milijonov evrov, ocena mestne občine za izvedo predvidenih del pa je 70 milijonov evrov, je danes povedal Janković.
Marca bodo z vsemi štirimi izvajalci izvedli pogajanja. “Bomo pa videli, ali bomo zadovoljni s številko,” je dodal. S kakšno ponujeno ceno bi bili zadovoljni, danes župan ni želel povedati.
Če bodo izvajalca in vso potrebno dokumentacijo zbrali v aprilu, Janković načrtuje, da bi se gradnja atletskega centra, ki bo v tem trenutku največja naložba v športno infrastrukturo v državi, lahko začela prvi dan po zaključku nogometne državnega prvenstva, torej 25. maja.
Ob tem je pojasnil, da bodo morali preseliti Nogometni klub Bravo, ki trenutno igra na stadionu ŽAK. Kam se bo trenutno drugouvrščena ekipa v prvi nogometni ligi preselila, se bodo pogovarjali, ko bo izvajalec izveden v delo in bodo ugotovili, koliko prostora bodo potrebovali za gradnjo. Ena od možnosti je namreč tudi, da bi nogometaši trenirali na enem od trenutnih pomožnih igrišč.

25. maja načrtujejo tudi začetek popolne prenove zelenice na nogometnem stadionu Stožice, zanjo pa bodo imeli 40 dni časa, je povedal Janković. Po prenovi ocenjuje, da v Stožicah ne bodo dovolili treningov, ampak le nogometne tekme Olimpije in slovenske reprezentance.
Janković je dodal še, da Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bodo na razpis za državno sofinanciranje gradnje športnih objektov prijavili pet objektov. In sicer Športni center Ilirija, Atletski center, plezalni in teniški center, ki sta predvidena na Viču, ter kolesarski center v Tomačevem.
Arhitektura
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29. januarja na ministrstvo za naravne vire in prostor vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, rok za pripombe in priglasitev strank v postopku pa je do konca februarja.
Novo stolpnico načrtujejo v križišču Celovške ceste in cestnim priključkom za ljubljansko severno obvoznico, kjer je trenutno urejeno parkirišče. Stolpnica bo merila 100 metrov in bo imela 22 nadstropij ter štiri kletne etaže. V pritličju bosta bar in restavracija, ki se bo nadaljevala tudi v mezaninu.
S svojo višino bo še višja od nove stanovanjske stolpnice v neposredni bližini zdaj najvišje stanovanjske stolpnice pri nas Spektra, ki meri 85 metrov, vseeno pa ne bo najvišja stolpnica pri nas. Za nekaj metrov jo bo premagala stolpnica, ki jo gradi Mendota Invest v okviru projekta Emonika ob glavni železniški postaji. Omenjeni projekt, za katerim stoji madžarska bančna skupina OTP, naj bi bil zaključen leta 2027.


Stolpnico Severnica so zrisali v slavnem arhitekturnem biroju Zaha Hadid, ki ga je ustanovila pokojna Zaha Hadid. Leta 2004 je prejela Pritzkerjevo nagrado, kar je na področju arhitekture ustreznica Nobelovi nagradi, mnogi pa jo označujejo za največjo arhitektko našega časa.
Širša javnost jo pri nas najbolj pozna po londonskem centru Aquatics – to je bila tudi njena prva stavba v domačem Londonu -, Centru Hejdarja Alijeva v Bakuju in muzeju MAXXI v Rimu, pa tudi muzeju Messner Mountain Museum Corones, ki stoji na 2.275 metrih nadmorske višine v središču italijanskega smučarskega središča Kronplatz. Med njenimi deli so tudi elegantna vzpenjača v Innsbrucku, operna hiša Guangzhou na Kitajskem in Dongdaemun Design Plaza v Seulu.
Značilna za biro Zaha Hadid je tudi stolpnica Severnica, kjer ni veliko ravnih linij. Stavba je zasnovana kot sodobna vitka stolpnica specifične fluidne oblike. Sestavljajo jo trije med seboj povezani deli s skupnim osrednjim prostorom. Biro Zaha Hadid je pri projektu sodeloval s slovenskim birojem Atelje S.
“V dveh višinah sta poslovna volumna izdolbena v obliki kaplje, kar ustvari večji zunanji terasi/loži za zaposlene ter prepoznavno obliko objekta,” so zapisali v priloženih dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja.
Kdo je vlagatelj?
Družba Stolp Severnica je bila ustanovljena pred nekaj več kot štirimi leti, vodi jo Jan Pinterič. Med družbeniki je več fizičnih oseb in podjetij, med njimi nekdanji direktor BMW Group Slovenija Miha Ažman in nekdanji prvi mož Adrie Airways Tadej Tufek.
Ažman je lansko poletje prek podjetja Savska projekt SPC postal lastnik tudi 60-metrske zagrebške poslovne stavbe Hoto Business Tower, v nepremičninskem portfelju pa ima še ljubljansko poslovno stavbo Rotonda in v Piranu hotel Tartini, so pisale Finance.


Lanskega septembra je Necenzurirano pisalo, da naj bi zoper Ažmana finančna uprava (Furs) sprožila postopek in mu blokirala lastniški delež v podjetju Impaktum Investicije, po njihovih neuradnih informacijah pa so davčni inšpektorji postopek uvedli zaradi domnevno sporne preprodaje enega od zemljišč. Gre za 3.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer nameravajo graditi poslovno stolpnico in je v zadnjih treh letih trikrat zamenjalo lastnika, so še dodali pri Necenzurirano.
V bližnji okolici načrtovane nove stolpnice so v zadnjih letih zgradili nakupovalno središče Aleja, stolpnico Spektra in stanovanjsko sosesko Kvartet, na drugi strani obvoznice pa poteka gradnja ene največjih poslovnih stavb pri nas WestLink CAMPUS, kjer je v drugi fazi prav tako predvidena 22-nadstropna stolpnica.
GRADNJA
Podhod Ajdovščina: minipleksa s petimi kinodvoranami in 500 sedeži še ne bo kmalu

Gradnja ljubljanskega minipleksa v podhodu Ajdovščina se odmika. Po besedah župana Jankovića se je zapletlo v dogovorih s projektanti, zaradi česar gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno. Minipleks bo predvidoma zaživel v letu 2026.
Čeprav so na Mestni občini Ljubljana (MOL) na začetku leta napovedovali, da bi morda lahko gradnjo ljubljanskega minipleksa v podhodu Ajdovščina začeli že letos, ne bo tako. Kot je pojasnil župan Zoran Janković, se je zapletlo v dogovorih s projektanti iz biroja Arhitektura in Skupaj arhitekti, s katerimi ne najdejo skupnega jezika. “Bo, ko bo,” je dejal na novinarski konferenci.
Občina v čakanju na gradbeno dovoljenje
Po njegovih besedah je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja že vložena na upravno enoto, a je bila “umaknjena, ker ni imela vseh elementov, ki smo jih s tem projektom zasledovali“. Dodal je, da bo “trajalo še nekaj časa“, da bo projekt za izvedbo pripravljen. “S projektanti ne najdemo skupnega jezika in se pogovarjamo, kako sploh nadaljevati. Z njimi ali pa brez njih,” je pojasnil.
Janković ocenjuje projekt kot zelo dober na idejni ravni, sodelovanje s projektanti pa se je ustavilo na izvedbeni, zaradi česar pa po županovih zagotovilih ne bo nastala zamuda. Na novinarsko vprašanje o ocenjeni vrednosti projekta pa je odvrnil, da je še prezgodaj točno določiti ceno, veliko bo odvisno tudi od pogajanj. Februarja 2022 je bila ocenjena na 10,9 milijona evra, po poročanju Dela pa na občini vrednost projekta ocenjujejo na 13 milijonov evrov, iz mestnega proračuna pa je razvidno, da je ocenjen kar na 21,1 milijona evrov.

Minipleksa s petimi kinodvoranami in 500 sedeži še ne bo kmalu
“Projekt umestitve kinodvoran v podhod Ajdovščina je trenutno v fazi izvajanja izvedbene dokumentacije, kar je predpogoj za izvedbo razpisa za izbor izvajalca gradnje in začetek gradnje. Gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno. Projekt bo predvidoma uresničen v letih 2025 in 2026,” so potek projekta in njegovo novo časovnico predstavili v službi za razvojne projekte in investicije mestne uprave MOL-a.
Kot so še pojasnili v ljubljanski službi za razvojne projekte in investicije, izdelava projektne dokumentacije (PZI) še poteka. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je bila že vložena na upravno enoto, vendar je bil postopek ustavljen. Kot je povedal ljubljanski župan, je bila vloga “umaknjena, ker ni imela vseh elementov, ki smo jih s tem projektom zasledovali, in bo trajalo še nekaj časa, da bo PZI pripravljen”.
“Nimamo skupnega stališča o uporabnosti tega projekta, ki je idejno začrtan in se ga ne da povečevati in spreminjati. Ali ga naredimo takšnega, ki bo uporaben, ali pa ga ne bomo. Še vedno poteka pogovor, ali bodo sledili temu, kar je rekel recenzent, ali pa bomo zamenjali projektanta,” je dodal Janković.
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Muzej sodobne zgodovine bo v letu 2025 razstavo posvetil prelomnim trenutkom slovenske medicine
-
Uncategorized2 meseca nazaj
MGLC se v tem letu pripravlja kar na dva jubileja
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Največja sončna elektrarna v Sloveniji Zlatoličje-Formin bo poskrbela za več kot 7000 gospodinjstev
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Je vodik priložnost za Slovenijo na poti k zeleni prihodnosti?
-
Energetska učinkovitost4 tedni nazaj
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
-
DOGODKI3 tedni nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja
-
Uncategorized2 meseca nazaj
Novomeški Narodni dom kot najstarejši v državi, bo vendarle dočakal prenovo
-
ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?