Energetska učinkovitost
Tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i)
Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi
Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo postavljata pred industrijo in družbo veliko izzivov, a se znamo z njimi uspešno soočati, je pokazal virtualni dogodek z naslovom Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi, ki so ga skupaj pripravila tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i): SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO), SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) in SRIP Krožno gospodarstvo, v tesnem sodelovanju s Službo za varstvo okolja GZS. Potekal je 24., 25. in 26. novembra v spletnem okolju.
Uvodni govorci prvega dne dogodka, koordinatorka SRIP MATPRO Vesna Nahtigal, Jernej Salecl, v. d. generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo (MGRT RS) in mag. Bojan Suvorov, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije (SVRK), so poudarili, da je tema posveta v današnjem trenutku izjemno aktualna. Poseben pečat daje dogodku skupna organizacija treh SRIP-ov, ker potrjuje njihovo temeljno izhodišče in ključno poslanstvo: partnerstvo, sodelovanje, povezovanje. Salecl je izpostavil tudi velik pomen digitalizacije, posebej v epidemiološko oteženih razmerah, saj je nenazadnje omogočila ta posvet. Suvorov pa je spregovoril še o prenovi strategije pametne specializacije, ki je »bila, je in bo pot naprej v trajnostno in nizkoogljično prihodnost«, kjer sodelujejo gospodarstvo, institucije znanja, nevladne organizacije in država.
Prvi dan dogodka je bil posvečen prizadevanjem za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo
Dr. Matevž Pušnik (Inštitut Jožef Stefan) je predstavil strokovne podlage za Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije s poudarkom na industriji. Gre za strateški dokument, ki podaja usmeritve, kako do leta 2050 doseči neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. V nadaljevanju so o svojih izkušnjah spregovorili predstavniki podjetij. Slavko Kanalec (Skupina SIJ d.d.), je povedal, kako uspešno se soočajo s prehodom v nizkoogljično družbo, saj so z nizkim ogljičnim odtisom med jeklarji danes med najboljšimi na svetu. Dr. Stanislav Kores (TALUM d.d.) je govoril o dobri praksi aluminijske industrije. Podjetje je v desetih letih vložilo 146 mio € v modernizacijo in nadgradnjo obstoječih tehnologij, vpeljavo novih tehnologij in varstvo okolja. Dr. Milana Karajič (MAGNETI Ljubljana d.o.o.) je predstavila prehod proizvodnje trajnih magnetov v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo. Podjetje je med drugim aktivno vpeto v različne razvojne projekte s področja reciklaže oziroma uporabe odpadnih magnetov kot dela surovine v proizvodnji. Mag. Alojz Grabner (Urad Republike Slovenije za kemikalije) je v zaključku prvega dne predstavil novo dolgoročno vizijo politike EU na področju kemikalij s poudarki na izzivih in priložnostih, ki jih ta prinaša slovenskemu gospodarstvu.
Video posnetek prvega dne dogodka.
Tema drugega dne so bili finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti
Mateja Treven (Blockhapp d.o.o.) je predstavila načrte EU glede trajnostnega financiranja. Že v letu 2018 je Evropska komisija pripravila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti z namenom, da kapitalske tokove usmeri v trajnostne naložbe, pri investicijah pa bo vse bolj pomembna vloga okoljskih faktorjev. Finančni inštrumenti za zelene projekte so podjetjem že na voljo tudi pri nas. Primož Krapež (Eko sklad) je podrobneje prikazal aktualne razpise sklada v podporo podjetjem, namenjene ukrepom za učinkovito rabo energije; pravne osebe spodbujajo tako z nepovratnimi spodbudami kot s krediti, možno pa je pridobiti oboje. Predstavitve dobrih praks trajnostnih pristopov v industriji so pripravili predstavniki podjetij Plastika Skaza, Iskra in Helios TBLUS.
Dr. Branka Viltužnik (Plastika Skaza d.o.o.) se je osredotočila na trajnostno preobrazbov podjetju na podlagi koncepta 4P (People, Planet, Profit, Purpose). Poudarila je, da je trajnostni razvoj neprekinjen proces, ki zahteva nenehno izboljševanje in doseganje vse višjih ciljev, pri čemer je ključno sodelovanje zaposlenih. Klemen Šešok (Iskra d.d.) je predstavil aktivnosti podjetja za znižanje ogljičnega odtisa, med katerimi je posebej izpostavil vgradnjo prvega hranilnika energije (baterije) v poslovno enoto v Kranju. Ob tem je poudaril, da pri pomenu trajnostnega ravnanja ne smemo pozabiti na pozitivne finančne učinke, ki jih prinaša podjetjem. Kakšni so trajnostni pristopi v industriji polimerov za premaze in barve, je prikazal dr. Martin Ocepek (Helios TBLUS, d.o.o.). Podjetje je član vseh treh SRIP-ov, na trajnostni pristop pa gledajo predvsem z vidika razvoja oziroma uporabe bolj trajnostnih materialov. Ob koncu so predstavili še svojo letošnjo inovacijo, papirni premaz za sublimacijski tisk, ki predstavlja ljudem in okolju prijazno rešitev.
Video posnetek drugega dne dogodka.
Tretji dan posveta je bil namenjen predstavitvam novih trendov na področju materialov in krožnega gospodarstva
Novo evropsko strategijo za kemikalije, ki se osredotoča na krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter njeno povezovanje z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, je poglobljeno predstavil predstavnik Evropske komisije Luis Carretero Sánchez.
Jasmina Karba (MOP) je govorila o predlogu evropskega 8. okoljskega akcijskega programa do leta 2030, ki se močno navezuje na evropski zeleni dogovor. Prav zato je osredotočen na vzpostavljanje pogojev za doseganje ciljev zelenega dogovora, v povezavi z izvajanjem okoljske zakonodaje. Peter Čas (Steklarna Hrastnik d.o.o.) je pokazal, kako z uporabo vodika in zelenih tehnologij odgovarjajo na izzive trajnostnega razvoja, v skladu z njihovo vizijo, postati navdihujoče, najbolj trajnostno in najdonosnejše podjetje za proizvodnjo vrhunske steklene embalaže na svetu.
Inovativne tehnologije pri razgrajevanju tekstilnih in plastičnih odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin je predstavila dr. Aleksandra Lobnik (IOS – Inštitut za okoljevarstvo in senzorje d.o.o.). Podobno kot plastika postajajo tudi tekstilni odpadki vse večji izziv, saj se tekstilnih odpadkov danes reciklira le nekaj odstotkov. Jure Fišer (Surovina d.o.o.) je v zaključnem predavanju govoril o vlogi zbiranja in predelave odpadkov v krožnem gospodarstvu, saj predstavlja ravnanje z odpadki njegov pomemben del. Dotaknil se je še skupnega projekta Poly Circular, kjer med drugimi sodeluje tudi IOS, in v okviru katerega razmišljajo tudi o t. i. digitalnem potnem listu za sledljivost odpadkov.
Video posnetek tretjega dne dogodka.
Tokratni skupni posvet treh SRIP-ov je pokazal, da je na področju krožnega in trajnostnega tako pred industrijo kot družbo veliko izzivov, da pa se znajo naša podjetja z njimi nadvse uspešno soočati ne le v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Kot je poudarila dr. Dragica Marinič, koordinatorka SRIP-a Krožno gospodarstvo, so s tem dogodkom tudi strateška razvojno-inovacijska partnerstva dokazala, da znajo sodelovati, kar je dobra podlaga za nove skupne projekte v prihodnje.
Energetska učinkovitost
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
Raziskava Barometer zdravih stavb (prej Barometer zdravih domov – HHB) že od leta 2015 spremlja stanje evropskih domov. Letošnja različica raziskave, ki jo je izvedel BPIE (Buildings Performance Institute Europe), v primerjavi s prejšnjimi zajema vse glavne vrste stavb, in sicer od domov do šol in bolnišnic. Omenjena raziskava zagotavlja pomemben vpogled v stavbe in zdravje njihovih uporabnikov ter razkriva, kako bi lahko z upoštevanjem določenih smernic s prenovo javnih stavb dosegli 11,5-odstotno donosnost naložb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje.
Evropska unija na področju energije in prenove ni na pravi poti doseganja zastavljenih podnebnih ciljev do leta 2050. Kot kaže raziskava, velja podobno tudi pri izboljšanju zdravja stavbnega fonda. Poročilo HBB za rešitev perečega izziva ne uvaja le okvirja za sledenje zdravim in trajnostnim zgradbam v Evropi, temveč ponuja tudi nabor političnih priporočil za skupno uskladitev prizadevanj za zdrave stavbe s cilji razogljičenja do leta 2050, kot izhaja iz Pariškega sporazuma. Podnebne politike morajo na prvo mesto postaviti ljudi, kar je tudi okvir teh priporočil.
Prenovo stavb je treba povečati za 1400 %
Podatki kažejo, da je zadeva nadvse pereča. Za doseg podnebnih ciljev EU je treba prenovo stavb povečati za 1400 % (z 0,2 % na 3 %).[1] Leta 2020 so bile emisije CO2 za 18 % višje, kot predvideva doseganje podnebnih ciljev EU.[2] Ob tem vsak četrti Evropejcev prebiva v stavbah, kjer je kakovost zraka v zaprtih prostorih pod nacionalnimi standardi, več kot 30 milijonov državljanov pa je prizadetih zaradi pretemnih stanovanj, kar lahko negativno vpliva tako na duševno kot tudi fizično zdravje.
Prenova pa bi prispevala tudi k precejšnjim dobičkom. Stroške obnove vseh neučinkovitih stanovanjskih fondov v EU bi bilo mogoče povrniti v samo dveh letih, prav tako bi lahko prihranili 194 milijard EUR v enakovrednih družbenih dobrinah – torej manj bolniških odsotnosti, večja uspešnost pri delu in v šolah.[3] Z izpolnjevanjem standardov energetske učinkovitosti EU bi lahko prihranili 44 % končne energije, porabljene za ogrevanje prostorov.[4] Prav tako bi prenova bolnišnic prispevala k 21-odstotnemu znižanju zdravstvenih stroškov, 19-odstotnemu znižanju umrljivosti in 20-odstotnemu zmanjšanju fluktuacije zaposlenih.[5]
Ukrepanje je potrebno tako na nacionalni kot evropski ravni
V tem kontekstu se Barometer zdravih stavb (HBB) za leto 2024 začenja z jasnim sporočilom: potrebno je ukrepanje tako na evropski kot nacionalni ravni, s čimer bi zagotovili zdrave domove, delovna mesta, šole in bolnišnice. Letošnje poročilo tako razkriva potrebo po pomembnih ukrepih za zagotavljanje zdravih stavb in pojasnjuje pot, ki jo je treba ubrati, vključno z opredelitvijo in okvirjem za zdrave, trajnostne in odporne stavbe.
»Zdrave in cenovno dostopne stavbe bi morale biti edina vrsta stavb, v katerih ljudje živijo, se učijo, delajo, igrajo ali okrevajo. Zagotavljanje dostopa do zdravih in cenovno dostopnih zgradb vsem Evropejcem bi moralo biti prednostna naloga oblikovalcev evropskih politik. Upamo, da bo to poročilo služilo kot navdih in konkretno orodje za oblikovalce politik, saj v njem lahko najdejo specifična priporočila in konkretne primere,« pravi Fleming Voetmann, podpredsednik za zunanje odnose in trajnost pri skupini VELUX.
Zdrave stavbe prav tako prispevajo h gospodarstvu in podnebju, saj študije primerov, prikazane v poročilu, kažejo 11,5-odstotno donosnost naložbe v prenovo javnih stavb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje. Poleg tega bi lahko bolj zdrava delovna mesta vodila do dodatnih 40 milijard EUR bruto dodane vrednosti evropskemu gospodarstvu na leto za vsak odstotni napredek v uspešnosti zaposlenih.
Predstavitev priporočil za zdrave stavbe: 5 področij
Za usmerjanje oblikovalcev evropskih politik o tem, kaj naredi stavbo zdravo, trajnostno in odporno, HBB vzpostavlja pomemben nov okvir, ki temelji na zanesljivih znanstvenih raziskavah in je prikazan v 12 študijah primerov iz vse Evrope. Okvir temelji na petih med seboj povezanih področjih za zdrave stavbe, z naslednjimi značilnostmi in cilji:
1) Izboljšati duševno in telesno zdravje.
2) Zasnovane so za človekove potrebe.
3) Trajnostno zgrajene in upravljane.
4) Odporne in prilagodljive.
5) Opolnomočenje ljudi.
Vsako področje je sestavljeno iz nabora kazalnikov za celosten vpogled in lažjo integracijo med procesom načrtovanja in gradnje stavb, kar deležnike vodi k doseganju resnično zdravih, trajnostnih in odpornih stavb.
- [1] BPIE, ‘How to design fair and effective minimum energy performance standards’
- [2] BPIE, ‘EU Buildings Climate Tracker 2nd Edition: A call for faster and bolder action’, BPIE, 2023
- [3] J. Palacios, P. Eichholtz, and N. Kok, ‘Moving to productivity: The benefits of healthy buildings’, PLOS ONE, vol. 15, no. 8, p. e0236029, Aug. 2020
- [4] BPIE, ‘How to stay warm and save energy’, 2023
- [5] BPIE, ‘Building 4 People: Quantifying the benefits of energy renovation investments in schools, offices and hospitals’, 2018
Energetska učinkovitost
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
Ljudje v svojem domu običajno radi obdržijo predmete, ki imajo sentimentalno vrednost, zato se na naših policah pogosto najdejo stari radii, del vintage pohištva in figurice iz porcelana. Medtem ko ti zakladi vsakemu domu dodajo osebno noto, je izjemno pomembno, da ob tem ustvarimo tudi zdravo, trajnostno in energijsko učinkovit bivalni prostor. Velikokrat k temu prispeva že menjava starih strešnih oken. Zdaj lahko zanje poskrbite tudi s pomočjo subvencij.
Kakovost zraka in osvetljenosti pod nacionalnimi standardi
Po podatkih raziskave Healthy Homes Barometer vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah, kjer se sooča s plesnijo, vlago ali visokimi stroški za ogrevanje. To pomeni, da je prenova in nadgradnja domov na področju energijske učinkovitosti in izboljšanja bivanjskih pogojev, ki ob enem dom tudi estetsko izboljša, nujno potrebna. Eden izmed izjemno učinkovitih načinov, ki bistveno izboljša kakovost doma, hkrati pa ohrani prijetno bivanje, je zamenjava starih strešnih oken.
Kako zmanjšati porabo energije za 40 %?
Eden izmed večjih izzivov so dotrajana ali slabo vzdrževana okna, ki pogosto niso vgrajena po potrebnih standardih. Takšna strešna okna čez mnogo let začnejo slabo tesniti, posledično se na stenah nabira plesen, medtem ko okvirji začnejo počasi trohneti. Vse to je tudi vzrok za večjo porabo energije za ogrevanje.
»Dobro vgrajeno, energijsko učinkovito strešno okno zagotovo izboljša vsakodnevno udobje, hkrati pa prispeva tudi k znatnim prihrankom energije. Po raziskavi, ki smo jo izvedli v našem podjetju, lahko samo z zamenjavo strešnega okna in znižanjem notranje temperature za 2 °C porabo energije za ogrevanje zmanjšamo za do 40 %, ne da bi pri tem sprejemali kompromise glede udobja,« pravi Neža Močnik, arhitektka pri podjetju VELUX.
Sredstva za zamenjavo strešnih oken
Menjava strešnih oken je enostaven in učinkovit postopek, saj se zanjo lahko odločite v kateremkoli delu leta. Potrebno je le suho vreme, pri čemer namestitev običajno traja le nekaj ur do enega dneva. Ob menjavi strešnih oken pa lahko zdaj izkoristite tudi subvencije Eko sklada, ki prizna do 30 % stroškov naložbe. Subvencija je v primerjavi s prejšnjimi leti višja, saj priznajo do 250 €/m2 zamenjanih oken, vanjo pa so vključena tudi senčila in obdelava špalet.
Energetska učinkovitost
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
Avstrijski holding Reduxi GmbH, ki je v večinski slovenski lasti, je pred nedavnim pridobil strateško investicijo v višini 3,12 milijona evrov s strani avstrijskega sklada tveganega kapitala Verbund X Ventures in slovenske družbe Acex. Investitorja sta tako sistemu za pametno upravljanje s proizvodnjo in porabo elektrike omogočila hitrejši razvoj ter prodor na trg.
Reduxi GmbH je novoustanovljena avstrijska holdinška družba slovenskega zagonskega podjetja Amibit d.o.o. in je specializirana za sisteme za upravljanje energije za gospodinjstva in mala podjetja. Njegov glavni izdelek, krmilnik Reduxi Controller, je bil predstavljen leta 2022 in ponuja celovito rešitev za optimizacijo in nadzor porabe elektrike. Reduxi uporablja model B2B2C in sodeluje z različnimi distributerji, da bi dosegel končne stranke. Sistem za upravljanje energije v gospodinjstvu se že distribuira v več kot 10 evropskih državah, v neposrednem načrtu pa ima nordijske države in Kanado.
Sistem Reduxi je eden od prvih na področju avtomatiziranega upravljanja proizvodnje, porabe in hrambe električne energije. S kombinacijo naprednih napovednih modelov in široko mrežo podprtih naprav drastično znižajo stroške elektrike tako, da delovanje pomembnejših členov proizvodnje ali porabe elektrike prilagodijo dnevnim nihanjem cen. Rezultat so uravnotežene obremenitve omrežja, kar dobaviteljem zagotavlja stabilno omrežje, odjemalcem pa nižje stroške.
Podjetje Reduxi GmbH je za pospeševanje rasti in krepitev obratnega kapitala iskalo strateško naložbo. V sklopu avstrijskega pospeševalnika Verbund X so pred kratkim prejeli nagrado za najboljši nastop, kar je še okrepilo vezi med podjetjema Verbund in Reduxi. Aleš Nastran, izvršni direktor in soustanovitelj podjetja Reduxi GmbH, pozdravlja nadaljnje partnerstvo s podjetjem VERBUND: “Veseli nas, da je VERBUND naš strateški vlagatelj. To sodelovanje nam omogoča nadaljnji razvoj naših tehnologij in pospeševanje rasti. Skupaj lahko bistveno povečamo učinkovitost in trajnost v energetskem sektorju ter našim strankam ponudimo prilagojene rešitve za upravljanje s porabo, proizvodnjo in hrambo elektrike.”
Michael Strugl, izvršni direktor podjetja VERBUND, poudarja pomen te naložbe: “Z naložbo v podjetje Reduxi GmbH in njegovo tehnologijo krepimo svojo zavezanost trajnostni energetski prihodnosti. Ta naložba nam pomaga razširiti naš tržni položaj kot ponudnika energetskih rešitev za zasebna gospodinjstva. Inteligentni sistemi za upravljanje energije so za nas ključni korak za izboljšanje stabilnosti omrežja in optimizacijo porabe energije naših strank. To podpira našo strategijo in vizijo vlaganja v tehnologije, ki spodbujajo prehod na trajnostne energetske sisteme.”
Franz Zöchbauer, izvršni direktor družbe VERBUND X Ventures, pojasnjuje prednosti naložbe z vidika tveganega kapitala podjetij: “Naložba v podjetje Amibit nam ponuja priložnost, da vlagamo v hitro rastoči trg. Krmilnik Reduxi navdušuje z izjemno medsebojno povezljivostjo, prijaznostjo do uporabnika ter združljivostjo s sodobnimi tehnologijami računalništva v oblaku in robnega računalništva. Te lastnosti dajejo krmilniku Reduxi pomembno konkurenčno prednost in pomagajo reševati izzive, ki jih prinašata energetski prehod ter porast decentralizirane proizvodnje in porabe energije.”
-
Slovenija2 meseca nazaj
Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana
-
Slovenija2 meseca nazaj
Ostro nasprotovanje postavitvi vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!
-
OKOLJE4 tedni nazaj
V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves
-
OBLIKOVANJE4 tedni nazaj
Marjanu Žitniku nagrada za “neprecenljive posege” v industrijskem oblikovanju