Connect with us

Energetska učinkovitost

Tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i)

Objavljeno

dne

Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi
Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo postavljata pred industrijo in družbo veliko izzivov, a se znamo z njimi uspešno soočati, je pokazal virtualni dogodek z naslovom Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi, ki so ga skupaj pripravila tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i): SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO), SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) in SRIP Krožno gospodarstvo, v tesnem sodelovanju s Službo za varstvo okolja GZS. Potekal je 24., 25. in 26. novembra v spletnem okolju.

Uvodni govorci prvega dne dogodka, koordinatorka SRIP MATPRO Vesna Nahtigal, Jernej Salecl, v. d. generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo (MGRT RS) in mag. Bojan Suvorov, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije (SVRK), so poudarili, da je tema posveta v današnjem trenutku izjemno aktualna. Poseben pečat daje dogodku skupna organizacija treh SRIP-ov, ker potrjuje njihovo temeljno izhodišče in ključno poslanstvo: partnerstvo, sodelovanje, povezovanje. Salecl je izpostavil tudi velik pomen digitalizacije, posebej v epidemiološko oteženih razmerah, saj je nenazadnje omogočila ta posvet. Suvorov pa je spregovoril še o prenovi strategije pametne specializacije, ki je »bila, je in bo pot naprej v trajnostno in nizkoogljično prihodnost«, kjer sodelujejo gospodarstvo, institucije znanja, nevladne organizacije in država.

Prvi dan dogodka je bil posvečen prizadevanjem za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo
Dr. Matevž Pušnik (Inštitut Jožef Stefan) je predstavil strokovne podlage za Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije s poudarkom na industriji. Gre za strateški dokument, ki podaja usmeritve, kako do leta 2050 doseči neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. V nadaljevanju so o svojih izkušnjah spregovorili predstavniki podjetij. Slavko Kanalec (Skupina SIJ d.d.), je povedal, kako uspešno se soočajo s prehodom v nizkoogljično družbo, saj so z nizkim ogljičnim odtisom med jeklarji danes med najboljšimi na svetu. Dr. Stanislav Kores (TALUM d.d.) je govoril o dobri praksi aluminijske industrije. Podjetje je v desetih letih vložilo 146 mio € v modernizacijo in nadgradnjo obstoječih tehnologij, vpeljavo novih tehnologij in varstvo okolja. Dr. Milana Karajič (MAGNETI Ljubljana d.o.o.) je predstavila prehod proizvodnje trajnih magnetov v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo. Podjetje je med drugim aktivno vpeto v različne razvojne projekte s področja reciklaže oziroma uporabe odpadnih magnetov kot dela surovine v proizvodnji. Mag. Alojz Grabner (Urad Republike Slovenije za kemikalije) je v zaključku prvega dne predstavil novo dolgoročno vizijo politike EU na področju kemikalij s poudarki na izzivih in priložnostih, ki jih ta prinaša slovenskemu gospodarstvu.

Video posnetek prvega dne dogodka.

Tema drugega dne so bili finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti
Mateja Treven (Blockhapp d.o.o.) je predstavila načrte EU glede trajnostnega financiranja. Že v letu 2018 je Evropska komisija pripravila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti z namenom, da kapitalske tokove usmeri v trajnostne naložbe, pri investicijah pa bo vse bolj pomembna vloga okoljskih faktorjev. Finančni inštrumenti za zelene projekte so podjetjem že na voljo tudi pri nas. Primož Krapež (Eko sklad) je podrobneje prikazal aktualne razpise sklada v podporo podjetjem, namenjene ukrepom za učinkovito rabo energije; pravne osebe spodbujajo tako z nepovratnimi spodbudami kot s krediti, možno pa je pridobiti oboje.  Predstavitve dobrih praks trajnostnih pristopov v industriji so pripravili predstavniki podjetij Plastika Skaza, Iskra in Helios TBLUS.

Dr. Branka Viltužnik (Plastika Skaza d.o.o.) se je osredotočila na trajnostno preobrazbov podjetju na podlagi koncepta 4P (People, Planet, Profit, Purpose). Poudarila je, da je  trajnostni razvoj neprekinjen proces, ki zahteva nenehno izboljševanje in doseganje vse višjih ciljev, pri čemer je ključno sodelovanje zaposlenih. Klemen Šešok (Iskra d.d.) je predstavil aktivnosti podjetja za znižanje ogljičnega odtisa, med katerimi je posebej izpostavil vgradnjo prvega hranilnika energije (baterije) v poslovno enoto v Kranju. Ob tem je poudaril, da pri pomenu trajnostnega ravnanja ne smemo pozabiti na pozitivne finančne učinke, ki jih prinaša podjetjem. Kakšni so trajnostni pristopi v industriji polimerov za premaze in barve, je prikazal dr. Martin Ocepek (Helios TBLUS, d.o.o.). Podjetje je član vseh treh SRIP-ov, na trajnostni pristop pa gledajo predvsem z vidika razvoja oziroma uporabe bolj trajnostnih materialov. Ob koncu so predstavili še svojo letošnjo inovacijo, papirni premaz za sublimacijski tisk, ki predstavlja ljudem in okolju prijazno rešitev.

Video posnetek drugega dne dogodka.

Tretji dan posveta je bil namenjen predstavitvam novih trendov na področju materialov in krožnega gospodarstva
Novo evropsko strategijo za kemikalije, ki se osredotoča na krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter njeno povezovanje z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo,   je poglobljeno predstavil predstavnik Evropske komisije Luis Carretero Sánchez.

Jasmina Karba (MOP) je govorila o predlogu evropskega 8. okoljskega akcijskega programa do leta 2030, ki se močno navezuje na evropski zeleni dogovor. Prav zato je osredotočen na vzpostavljanje pogojev za doseganje ciljev zelenega dogovora, v povezavi z izvajanjem okoljske zakonodaje. Peter Čas (Steklarna Hrastnik d.o.o.) je pokazal, kako z uporabo vodika in zelenih tehnologij odgovarjajo na izzive trajnostnega razvoja, v skladu z njihovo vizijo, postati navdihujoče, najbolj trajnostno in najdonosnejše podjetje za proizvodnjo vrhunske steklene embalaže na svetu.

Inovativne tehnologije pri razgrajevanju tekstilnih in plastičnih odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin je predstavila dr. Aleksandra Lobnik (IOS – Inštitut za okoljevarstvo in senzorje d.o.o.). Podobno kot plastika postajajo tudi tekstilni odpadki vse večji izziv, saj se tekstilnih odpadkov danes reciklira le nekaj odstotkov. Jure Fišer (Surovina d.o.o.) je v zaključnem predavanju govoril o vlogi zbiranja in predelave odpadkov v krožnem gospodarstvu, saj predstavlja ravnanje z odpadki njegov pomemben del. Dotaknil se je še skupnega projekta Poly Circular, kjer med drugimi sodeluje tudi IOS, in v okviru katerega razmišljajo tudi o t. i. digitalnem potnem listu za sledljivost odpadkov.

Video posnetek tretjega dne dogodka.

Tokratni skupni posvet treh SRIP-ov je pokazal, da je na področju krožnega in trajnostnega tako pred industrijo kot družbo veliko izzivov, da pa se znajo naša podjetja z njimi nadvse uspešno soočati ne le v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Kot je poudarila dr. Dragica Marinič, koordinatorka SRIP-a Krožno gospodarstvo, so s tem dogodkom tudi strateška razvojno-inovacijska partnerstva dokazala, da znajo sodelovati, kar je dobra podlaga za nove skupne projekte v prihodnje.

Energetska učinkovitost

KRONOTERM MED VODILNIMI V EVROPI V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM

Objavljeno

dne

Evropski okoljski urad (EOU) je opravil popis blagovnih znamk evropskih proizvajalcev ogrevalnih sistemov in njihovih ciljev k ogljični nevtralnosti. EOU je slovensko podjetje Kronoterm uvrstil med vodilne proizvajalce ogrevalnih sistemov v Evropi, s čimer smo slovenci prehiteli večja in prepoznavnejša globalna podjetja.

ZA ČISTEJŠI ZRAK

Uporaba fosilnih in trdih goriv je tako v gospodinjstvih kot v industriji še vedno prepogosta. Sektor ogrevanja in hlajenja je namreč odgovoren za polovico letne porabe energije v EU in tretjino emisij CO2. EU želi proizvajalce ogrevalnih sistemov spodbuditi k preusmeritvi in prilagoditvi na okolju prijazne ogrevalne sisteme kot so npr. toplotne črpalke. Toplotne črpalke so ogrevalni sistem pri- hodnosti, saj v EU prihranijo kar 9,16 milijonov ton CO2 letno. V nasprotju z večino vodilnih evropskih proizvajalcev ogrevalnih sistemov slovenski razvijalec in proizvajalec toplotnih črpalk Kronoterm s svojimi izdelki postavlja EU na pot k izpolnitvi svojih podnebnih ciljev.

KRONOTERM PRESEGEL KONKURENCO

V poročilu popisa so vse vključene proizvajalce ogrevalnih sistemov razvrstili med ‘voditelje’, ‘sledilce’, ‘zaostale’ in ‘temno stran’, odvisno od tega, v kolikšni meri so bili njihovi portfelji združljivi s podnebnimi cilji Evrope. Izbrali so 53 podjetij, ki se ukvarja s proizvodnjo in razvojem ogrevalnih sistemov za gospodinjst- va. Kar 38 podjetij ni želelo razkriti svojih namer glede razogljičenja oz. so potrdili, da ne nameravajo svojih dejavnosti spremeniti in prilagoditi. Zgolj šest podjetij v raziskavi, med njimi tudi slovensko podjetje, izdeluje izključno okolju najbolj prijazne ogrevalne sisteme. Kronoterm so v poročilu glede na dejavnosti in ukrepe tako uvrstili med enega izmed ‘voditeljev’.

Dr.Dean Besednjak, pomočnik direktorja podjetja Kronoterm pravi, da se zavedajo, da je samo zelena energija – energija prihodnosti.

V Kronotermu vedno stremimo k razvoju in proizvodnji okolju in uporabniku prijaznih izdelkov. Z našimi izdelki neposredno podpiramo aktivnosti, ki vodijo k doseganju nevtralnega ogljičnega odtisa iz naslova ogrevanja stavb. Zavedamo se, da je samo zelena energija energija prihodnosti. Ponosni smo, da je Evropski okoljski urad EEB prepoznal in uvrstil naše podjetje med vodilne okolju prijazne proiz- vajalce ogrevalnih naprav v Evropi,” je povedal Dr.Dean Besednjak, pomočnik direktorja podjetja Kronoterm.

Kronoterm je tako rekoč edini izmed vseh slovenskih proizvajalcev, ki je ustrezal kriterijem za izbor med vodilne proizvajalce. Izbor med vodilne proizvajalce v segmentu toplotnih črpalk ter okolju prijaznih ogrevalnih sistemov pa postavlja podjetje na zemljevid podjetij prihodnosti ter zelenega gospodarstva v Evropi.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Prihaja povsem nova tehnologija oken s solarno sredico?

Objavljeno

dne

Na ameriški Univerzi Rice v Houstonu so raziskovalci razvili okna z luminiscentno tekočino in posebnimi solarnimi celicami, ki v celoti izkoristijo svetlobo tako od zunaj kot iz notranjosti ter jo pretvorijo v energijo.

Raziskovalci na Univerze Rice v Houstonu so zasnovali edinstvena okna, ki v načinu pridobivanja energije s pomočjo sončne svetlobe predstavljajo novo generacijo tehnoloških inovacij. Ideja se je porodila raziskovalcema  Yilinu Liju in Rafaelu Verduzcu, ki sta skupaj s svojo ekipo razvila posebne steklene panele, ki imajo med dvema akrilnima ploščama poseben polimer oziroma posebno »skrivno tekočino«. Ta absorbira svetlobo točno določene valovne dolžine in jo preusmeri k vgrajenim solarnim celicam, ki jo pretvorijo v električno energijo.

Koncept hiše z steklenimi paneli, ki so jo zasnovali raziskovalci in mladi inženirji Univerze Rice za izkoristek sončne svetlobe.

Fotovoltaika bo delovala ne glede na pozicijo sonca

Tovrstna tehnologija je odlična rešitev za maksimalne izkoristke svetlobe predvsem za stavbe, kjer se lahko veliko svetlobe pridobi tudi iz notranjosti, kot so recimo trgovski centri ali večja podjetja in podobno. »Skrivna tekočina« oziroma posebni polimer, imenovan tudi PNV (polinaftalen-alt-vinilen) lahko absorbira široko paleto barv in različnih valovnih dolžin svetlobe, ki pride iz različnih kotov, s čimer se izognemo ustaljenemu načinu izkoriščanja sončne svetlobe preko solarnih panelov, ki morajo biti kar najbolj optimalno nameščeni ter obrnjeni tako, da najbolj učinkovito ujamejo sončne žarke. Energijo svetlobe bo tako mogoče izkoristiti vsepovsod in ne le na lokacijah, ki so ocenjene kot ugodne.

Raziskovalec ameriške Univerze Rice v Houstonu – Yilin Li prikazuje poseben stekleni panel, ki ima med dvema akrilnima ploščama poseben polimer oziroma posebno »skrivno tekočino«, katera absorbira svetlobo točno določene valovne dolžine in jo preusmeri k vgrajenim solarnim celicam.

Energijo bodo proizvajali tudi oglasni panoji ob cesti

Polimerna tekočina, ki so jo zasnovali ameriški raziskovalci, zaenkrat uspe izkoristiti manj kot 
20 % svetlobe, a je preučevanje šele v začetni fazi, zato je ekipa optimistična, boljše rezultate in možnost uporabe panelov v praksi pa pričakujejo že kmalu.
Obeta se celo možnost izkoristka infrardeče in ultravijolične svetlobe, kar presega vsa pričakovanja, raziskovalci pa dodajajo, da v prihodnosti vidijo tudi potencial uporabe tekočine na oglasnih panojih, v umetniških delih in podobno.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Dunaj s prvim klimatsko-nevtralnim letališčem na stari celini

Objavljeno

dne

Ne samo, da je Dunaj mesto, ki je po številnih raziskavah že nekaj let na vrhu lestvice, kjer se najbolje živi, bo že kmalu dunajsko letališče Schwechat zagnalo največjo sončno elektrarno v Avstriji in tako postalo prvo klimatsko nevtralno letališče v tem delu sveta.

Da naši severni sosedi nenehno presenečajo z zelenimi inovacijami ni več neznanka, tokrat pa so z novico, da se podajajo v gradnjo za kar 48 nogometnih igrišč velike sončne elektrarne, presenetili kar ves svet. Največji solarni sistem v Avstriji bo tako dobilo dunajsko letališče Schwechat, ki bo s tem postalo prvo klimatsko nevtralno letališče v celotni Evropi. Sončno elektrarno bo sestavljalo osem solarnih kompleksov z močjo približno 24 MW, ki se bodo razprostirali na površini 24 hektarjev, kar ustreza približno 48 nogometnim igriščem.

Letno bo sončna elektrarna predvidoma proizvedla kar 30 milijonov kWh električne energije, s čimer bo povsem zadostila potrebam letališča, če pa povlečemo vzporednice, pa bi bila takšna količina energije dovolj za oskrbo kar 7000 gospodinjstev.

Zadnjih nekaj let je letališče Schwechat uspelo zmanjšati emisije CO2 za kar 70 %, porabo energije pa za več kot 40 %.
Sončno elektrarno bo sestavljalo osem solarnih kompleksov z močjo približno 24 MW, ki se bodo razprostirali na površini 24 hektarjev, kar ustreza približno 48 nogometnim igriščem.

Omenjeno letališče bolj okolju prijazno postaja že vse od leta 2016, ko so namestili prve solarne celice, ti pa so se pretežno nahajali na strehah hangarjev. Novi solarni kompleks bo prav tako nameščen na preostale strehe hangarjev in letaliških prostorov, na parkirišče in v bližini letališke piste.

Letališče se spreminja v zeleno mesto

Ob nameščanju sončnih celic je dunajsko letališče do sedaj uspešno nadomestilo vse sijalke z okolju bolj prijaznimi LED žarnicami, Schwechat pa slovi tudi po učinkovitem sistemu trajnostne mobilnosti, saj ima skoraj 400 letaliških električnih vozil. Nova letališka zgradba Vienna Airport Office Park 4 za svoje potrebe koristi celo geotermalno energijo.

Nadaljuj z branjem
Energetska učinkovitost4 dnevi nazaj

KRONOTERM MED VODILNIMI V EVROPI V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM

Evropski okoljski urad (EOU) je opravil popis blagovnih znamk evropskih proizvajalcev ogrevalnih sistemov in njihovih ciljev k ogljični nevtralnosti. EOU...

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Prihaja povsem nova tehnologija oken s solarno sredico?

Na ameriški Univerzi Rice v Houstonu so raziskovalci razvili okna z luminiscentno tekočino in posebnimi solarnimi celicami, ki v celoti...

Dizajn2 tedna nazaj

Stoli Nike Zupanc razstavljeni tudi v Zagrebu

Po lanski razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so stoli, ki jih je Nika Zupanc oblikovala za...

Arhitektura2 tedna nazaj

Znova rdeča luč za gradbeno dovoljenje Bežigrajskega stadiona

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo negativno odločbo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park. Pogoj,...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Šest izjemnih prednosti, zaradi katerih boste želeli uporabiti belo kad

V gradbeništvu oznaka BELA KAD predstavlja posebno tehnologijo izgradnje objektov brez bitumenske hidroizolacije. V TKK proizvajamo in ponujamo izdelke najvišje...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Podpisana pogodba za drugi tir, vredna več kot 224 milijonov

Drugi tir bo na odseku med Črnim Kalom in Koprom gradil Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema. “To je...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Dunaj s prvim klimatsko-nevtralnim letališčem na stari celini

Ne samo, da je Dunaj mesto, ki je po številnih raziskavah že nekaj let na vrhu lestvice, kjer se najbolje...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Ali je gradbeništvo aktivno celo bolj kot pred Korono?

Gradbeništvo je v januarju 2021 po številu opravljenih del beležilo krepko rast! Vrednost v letošnjem januarju opravljenih gradbenih del je...

Novosti3 tedni nazaj

Posodobitev stanovanjskega zakona: kaj prinašajo spremembe?

Stanovanjski zakon oziroma njegova novela je predmet obravnave v državnem zboru, saj so spremembe nujne, celovita prenova zakona pa bi...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Avstrija si je do leta 2030 zadala “100% zeleni cilj”

Naši severni sosedi so misijo “zelena dežela” vzeli zelo resno, saj naj bi do leta 2030 vložili kar 10 milijard...

POPULARNO