Connect with us

Energetska učinkovitost

Tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i)

Objavljeno

dne

Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi
Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo postavljata pred industrijo in družbo veliko izzivov, a se znamo z njimi uspešno soočati, je pokazal virtualni dogodek z naslovom Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi, ki so ga skupaj pripravila tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i): SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO), SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) in SRIP Krožno gospodarstvo, v tesnem sodelovanju s Službo za varstvo okolja GZS. Potekal je 24., 25. in 26. novembra v spletnem okolju.

Uvodni govorci prvega dne dogodka, koordinatorka SRIP MATPRO Vesna Nahtigal, Jernej Salecl, v. d. generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo (MGRT RS) in mag. Bojan Suvorov, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije (SVRK), so poudarili, da je tema posveta v današnjem trenutku izjemno aktualna. Poseben pečat daje dogodku skupna organizacija treh SRIP-ov, ker potrjuje njihovo temeljno izhodišče in ključno poslanstvo: partnerstvo, sodelovanje, povezovanje. Salecl je izpostavil tudi velik pomen digitalizacije, posebej v epidemiološko oteženih razmerah, saj je nenazadnje omogočila ta posvet. Suvorov pa je spregovoril še o prenovi strategije pametne specializacije, ki je »bila, je in bo pot naprej v trajnostno in nizkoogljično prihodnost«, kjer sodelujejo gospodarstvo, institucije znanja, nevladne organizacije in država.

Prvi dan dogodka je bil posvečen prizadevanjem za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo
Dr. Matevž Pušnik (Inštitut Jožef Stefan) je predstavil strokovne podlage za Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije s poudarkom na industriji. Gre za strateški dokument, ki podaja usmeritve, kako do leta 2050 doseči neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. V nadaljevanju so o svojih izkušnjah spregovorili predstavniki podjetij. Slavko Kanalec (Skupina SIJ d.d.), je povedal, kako uspešno se soočajo s prehodom v nizkoogljično družbo, saj so z nizkim ogljičnim odtisom med jeklarji danes med najboljšimi na svetu. Dr. Stanislav Kores (TALUM d.d.) je govoril o dobri praksi aluminijske industrije. Podjetje je v desetih letih vložilo 146 mio € v modernizacijo in nadgradnjo obstoječih tehnologij, vpeljavo novih tehnologij in varstvo okolja. Dr. Milana Karajič (MAGNETI Ljubljana d.o.o.) je predstavila prehod proizvodnje trajnih magnetov v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo. Podjetje je med drugim aktivno vpeto v različne razvojne projekte s področja reciklaže oziroma uporabe odpadnih magnetov kot dela surovine v proizvodnji. Mag. Alojz Grabner (Urad Republike Slovenije za kemikalije) je v zaključku prvega dne predstavil novo dolgoročno vizijo politike EU na področju kemikalij s poudarki na izzivih in priložnostih, ki jih ta prinaša slovenskemu gospodarstvu.

Video posnetek prvega dne dogodka.

Tema drugega dne so bili finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti
Mateja Treven (Blockhapp d.o.o.) je predstavila načrte EU glede trajnostnega financiranja. Že v letu 2018 je Evropska komisija pripravila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti z namenom, da kapitalske tokove usmeri v trajnostne naložbe, pri investicijah pa bo vse bolj pomembna vloga okoljskih faktorjev. Finančni inštrumenti za zelene projekte so podjetjem že na voljo tudi pri nas. Primož Krapež (Eko sklad) je podrobneje prikazal aktualne razpise sklada v podporo podjetjem, namenjene ukrepom za učinkovito rabo energije; pravne osebe spodbujajo tako z nepovratnimi spodbudami kot s krediti, možno pa je pridobiti oboje.  Predstavitve dobrih praks trajnostnih pristopov v industriji so pripravili predstavniki podjetij Plastika Skaza, Iskra in Helios TBLUS.

Dr. Branka Viltužnik (Plastika Skaza d.o.o.) se je osredotočila na trajnostno preobrazbov podjetju na podlagi koncepta 4P (People, Planet, Profit, Purpose). Poudarila je, da je  trajnostni razvoj neprekinjen proces, ki zahteva nenehno izboljševanje in doseganje vse višjih ciljev, pri čemer je ključno sodelovanje zaposlenih. Klemen Šešok (Iskra d.d.) je predstavil aktivnosti podjetja za znižanje ogljičnega odtisa, med katerimi je posebej izpostavil vgradnjo prvega hranilnika energije (baterije) v poslovno enoto v Kranju. Ob tem je poudaril, da pri pomenu trajnostnega ravnanja ne smemo pozabiti na pozitivne finančne učinke, ki jih prinaša podjetjem. Kakšni so trajnostni pristopi v industriji polimerov za premaze in barve, je prikazal dr. Martin Ocepek (Helios TBLUS, d.o.o.). Podjetje je član vseh treh SRIP-ov, na trajnostni pristop pa gledajo predvsem z vidika razvoja oziroma uporabe bolj trajnostnih materialov. Ob koncu so predstavili še svojo letošnjo inovacijo, papirni premaz za sublimacijski tisk, ki predstavlja ljudem in okolju prijazno rešitev.

Video posnetek drugega dne dogodka.

Tretji dan posveta je bil namenjen predstavitvam novih trendov na področju materialov in krožnega gospodarstva
Novo evropsko strategijo za kemikalije, ki se osredotoča na krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter njeno povezovanje z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo,   je poglobljeno predstavil predstavnik Evropske komisije Luis Carretero Sánchez.

Jasmina Karba (MOP) je govorila o predlogu evropskega 8. okoljskega akcijskega programa do leta 2030, ki se močno navezuje na evropski zeleni dogovor. Prav zato je osredotočen na vzpostavljanje pogojev za doseganje ciljev zelenega dogovora, v povezavi z izvajanjem okoljske zakonodaje. Peter Čas (Steklarna Hrastnik d.o.o.) je pokazal, kako z uporabo vodika in zelenih tehnologij odgovarjajo na izzive trajnostnega razvoja, v skladu z njihovo vizijo, postati navdihujoče, najbolj trajnostno in najdonosnejše podjetje za proizvodnjo vrhunske steklene embalaže na svetu.

Inovativne tehnologije pri razgrajevanju tekstilnih in plastičnih odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin je predstavila dr. Aleksandra Lobnik (IOS – Inštitut za okoljevarstvo in senzorje d.o.o.). Podobno kot plastika postajajo tudi tekstilni odpadki vse večji izziv, saj se tekstilnih odpadkov danes reciklira le nekaj odstotkov. Jure Fišer (Surovina d.o.o.) je v zaključnem predavanju govoril o vlogi zbiranja in predelave odpadkov v krožnem gospodarstvu, saj predstavlja ravnanje z odpadki njegov pomemben del. Dotaknil se je še skupnega projekta Poly Circular, kjer med drugimi sodeluje tudi IOS, in v okviru katerega razmišljajo tudi o t. i. digitalnem potnem listu za sledljivost odpadkov.

Video posnetek tretjega dne dogodka.

Tokratni skupni posvet treh SRIP-ov je pokazal, da je na področju krožnega in trajnostnega tako pred industrijo kot družbo veliko izzivov, da pa se znajo naša podjetja z njimi nadvse uspešno soočati ne le v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Kot je poudarila dr. Dragica Marinič, koordinatorka SRIP-a Krožno gospodarstvo, so s tem dogodkom tudi strateška razvojno-inovacijska partnerstva dokazala, da znajo sodelovati, kar je dobra podlaga za nove skupne projekte v prihodnje.

Energetska učinkovitost

Vlada želi prepovedati ogrevanje na plin, nafto in drva v novogradnjah in strnjenih naseljih

Objavljeno

dne

Avtor

Vlada z novelo energetskega zakona v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva – torej tudi na drva. V Novi Sloveniji zato že grozijo z referendumom.

Kot pravijo v stranki Nova Slovenija, je takšen zakon nesprejemljiv, še posebej ob dejstvu, da je v Sloveniji toliko gozda in da bi prepoved veljala le za gospodinjstva, ne pa tudi za industrijo. Veliko ljudi bi tako moralo za ogrevanje plačevati več. Na pristojnem ministrstvu pa odgovarjajo, da potrebe po referendumu ne vidijo.

Prizadetih bo več prebivalcev, novi energetski zakon močno posega v življenje ljudi – opozarja nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec“Nas skrbi ta aktivističen pogled vlade, tak nonšalanten, vsi bomo imeli ogrevanje na elektriko, kdo bo pa to plačal ljudem?”

Zakon, kot pravi, prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjih, v strnjenih naseljih prepoveduje vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva. “Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri zakonu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,” napoveduje Vrtovec iz opozicijske NSi.   

“Tudi referenduma se ne bojimo,” na drugi strani odgovarja Tina Seršen iz ministrstva za okolje. 

Ne odpovedujemo se uporabi lesne biomase, še dodaja Seršenova, država jo spodbuja in jo bo tudi v prihodnje. Da vlada s tem zakonom želi le: “Če danes gradiš novo hišo, ki mora biti po pravilniku, sprejetem dve leti nazaj, skoraj 0-energijska, danes ne potrebuješ utekočinjenega naftnega plina, ne potrebuješ zemeljskega plina, razmisli o alternativah. Skušamo zajeziti širjenje rabe fosilnih goriv.”

“S plinom naredimo manj kot dva odstotka CO2 izpustov in danes bi to radi ukinjali, kljub temu, da smo vlagali enormna sredstva v to plinsko omrežje,” se čudi Vrtovec, ki dodaja, da bo tak sistem lahko mnoge prisilil k nakupu toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in posledično v višje omrežnine. “Ko se bo naprava pokvarila, kotel na drva pokvaril, ne bo drugega, kot da bo družina segla globoko v denarnice, dala 15 tisoč za toplotno črpalko, potem še sončne panele. Ves sistem gre v to, da bodo ljudje za ogrevanje plačevali preveč.”

Tina Seršen, Ministrstvo za okolje. Foto: UKOM

“Če imaš ti danes v obstoječi hiši kotlovnico in se ta peč pokvari in jo moraš zamenjati. Izbira je tvoja. In tudi ko bo zakon veljal, ne bo čisto nič drugače,” odgovarja Seršenova.

Tokrat pa – v tem predlogu zakona – jedrska energija ni več ignorirana, zapisana je med nizkoogljične, so zadovoljni njeni zagovorniki. Še vedno pa opozarjajo, da država z zakonom spodbuja uporabo le obnovljivih virov. “Ne spodbuja vseh nizkoogljičnih virov. Zanikanje enega nizkoogljičnega vira in preferiranje ene tehnologije pač ne vodi v pravo smer,” opozarja urednica portala Jedrska.si Tamara Langus

Da bi zakon še spremenili, bodo v NSi pripravili še obširna dopolnila.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Podjetji AquafilSLO in E.ON združili moči pri naslavljanju energetskih izzivov

Objavljeno

dne

Podjetje AquafilSLO je od podjetja E.ON Energy Infrastructure Solutions (EIS), prejelo v obratovanje enoto za soproizvodnjo električne in toplotne energije (kogeneracija), ki bo oskrbovala Aquafilovo tovarno v Ljubljani.

Novo kogeneracijo s turbino 7,5 MW so razvili v sodelovanju s podjetjem Mercurio. Enota bo letno proizvedla 59 GWh električne energije in 220.000 ton 10-barske pare, kar bo pokrilo letno potrebo Aquafilove ljubljanske tovarne po pari  (>200.000t/l) in zadostilo približno 50 % potrebe po električni energiji (59 GWh/y).

Aquafil v svoji zavezi, da bo planet varoval tudi za prihodnje generacije, pri svojih izdelkih in proizvodnih procesih sledi strogi trajnostni strategiji. Podjetje AquafilSLO v Ljubljani, kjer izdelujejo vodilni izdelek regenerirani najlon ECONYL® iz odpadkov, je eno najpomembnejših v Skupini. Za svoje proizvodne procese potrebuje precejšnje količine toplotne in električne energije. Ker Aquafil podpira prihodnost svoje tovarne v Ljubljani, se je odločil postaviti visoko energetsko učinkovito elektrarno, ki bo omogočala tudi uporabo soproizvedene toplote v industrijskih procesih.

 »Tovarna AquafilSLO v Ljubljani je središče nekaterih najnaprednejših tehnologij, ki Aquafilu omogočajo, da je izjemen primer krožnega gospodarstva in inovator v industriji sintetičnih vlaken. V luči razmer na energetskih trgih, ki jih zaznamujejo visoke cene in negotova dobava, smo se odločili za rešitev, s katero krepimo svojo energetsko neodvisnost. Z inštalacijo centralne kogeneracijske enote za oskrbo industrijskih procesov z električno energijo in toploto na naši lokaciji je Aquafil znova dokazal, da slovenske tovarne ostajajo njegova prihodnost, in zagotovil zanesljivo lokalno dobavo energije iz visoko energetsko učinkovite enote,” je poudaril Denis Jahić, Generalni direktor AquafilSLO.

S tem partnerstvom je E.ON EIS v svojemu poslanstvu omogočanja boljše prihodnosti zaznamoval širitev svojih infrastrukturnih storitev (EIS) na slovenski trg, kar je v skladu s strategijo Skupine E.ON za EIS, sprejeto leta 2017, da bo strankam nudil raznovrstne in prilagojene storitve, ki bodo ustrezale njihovim potrebam po energiji, omogočale nižje stroške ter višjo učinkovitost.

“Verjamemo, da lahko močna partnerstva uspešno združijo ekologijo in ekonomijo, ter ustvarijo izjemne skupne priložnosti. Naše sodelovanje z družbo AquafilSLO je primer, kako lahko z inovativnimi idejami izkoristimo sinergije ter zmanjšamo stroške energije. S svojimi obsežnimi izkušnjami iz različnih trgov želimo spodbujati inovacije ter sodelovati v trajnostni preobrazbi slovenskega energetskega sektorja. Naše sodelovanje s strokovnjaki iz različnih industrijskih panog potrjuje, da smo zavezani h gradnji čistejše in bolj trajnostne energetske družbe za Slovenijo. Ponosni smo, da se je družba AquafilSLO pridružila naši poti k bolj trajnostni prihodnosti in poslovni odličnosti,” je povedal Nejc Lahne, direktor E.ON Energy Infrastructure Solutions v Sloveniji

“Delo za E.ON  Energy Infrastructure Solutions (EIS) pri tako visokozmogljivem projektu v Sloveniji je bilo za nas zahtevna in zanimiva izkušnja. Obrat temelji na najsodobnejši tehnologiji, ki omogoča učinkovito in zanesljivo delovanje. Glavni sestavni del obrata je naša plinska turbina M7A-03D (paket GPB80D), ki je v tem trenutku najbolj učinkovita rešitev, lahko deluje tudi na vodik in ima najnižjo raven emisij. Pri dizajniranju, izdelavi in konstrukciji obrata smo združili vse naše znanje in sposobnosti. Prepričani smo, da bo ta mali »dragulj« AquafilSLO zagotavljal neprekinjeno, učinkovito in čisto energijo,” je sklenil Maurizio Domenichini, projektni manager družbe Mercurio.

Virtualni 3D prikaz enote si lahko ogledate TUKAJ

Nadaljuj z branjem
Materiali2 tedna nazaj

GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika

WC sistem Geberit se odlikuje s svojo vzdržljivostjo, dolžino zagotovljenega roka dobavljivosti nadomestnih delov, enostavnim ter hitrim načinom vgradnje in...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela

Ljubljanska občina obnavlja II. Plečnikovo arkado – del objekta Mesarskega mosta do pokrite lože v smeri Tromostovja. Obnovili bodo fasado...

Arhitektura2 tedna nazaj

Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu

Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh....

RAZSTAVA2 tedna nazaj

Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane

Med koncem tedna je bila vandalizirana izložba galerije v Ljubljani, v kateri je na ogled velika Banksyjeva razstava. A žal...

KULTURA3 tedni nazaj

Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne...

Arhitektura3 tedni nazaj

Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

Ministrica za kulturo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za obdobje petih let za direktorico Muzeja za arhitekturo in...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija

Koper bo vrhunec praznovanja 1500-letnice mesta proslavil junija, ko bo med drugim predvidoma končana prenova rotunde sv. Elije v Cankarjevi...

EKOLOGIJA2 meseca nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE2 meseca nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA2 meseca nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

POPULARNO