Gradnja novega Kulturnega centra Ravne, ki bo nadomestil objekt, uničen v poplavah, poteka skladno z načrti. Poleg gradbenih del nastaja tudi programska zasnova prihodnjega delovanja, zato bodo Ravne na Koroškem kmalu bogatejše za sodoben kulturni prostor, namenjen prebivalcem občine in širše regije.

Novi kulturni center bo pomembna pridobitev za lokalno skupnost, saj bo omogočal izvedbo številnih gledaliških, glasbenih in drugih kulturnih dogodkov ter različnih prireditev. S tem bo pomembno prispeval k bogatejšemu kulturnemu življenju mesta in ustvaril sodobno okolje za razvoj kulturnih dejavnosti.

Zaključujejo se gradbena in obrtniška dela

Župan dr. Tomaž Rožen je pojasnil, da na območju Suhe trenutno potekajo dela v okviru vodnogospodarske ureditve in prenove cestne infrastrukture. Izvajajo se elektropriključki ter zunanja ureditev območja, v teku je gradnja tribune ob Glasbenem domu, postavitev dveh svetilnikov in priprava površin za zasaditev zelenih ureditev.

V notranjosti objekta se zaključujejo grobe strojne in elektroinštalacije, estrihi so že izvedeni, v naslednji fazi pa bodo sledili oblaganje sten in stropov ter priprava podlag za polaganje parketa. Sočasno potekajo tudi fina inštalaterska in obrtniška dela. Skupna vrednost investicije znaša 5.752.599,50 evra z DDV.

Gradnjo v okviru popoplavne sanacije večinoma financira država, vendar niso bili priznani vsi načrtovani stroški projekta, med drugim ureditev okolice in del opreme. Občina Ravne na Koroškem bo zato za dokončanje investicije zagotovila približno 600.000 evrov lastnih sredstev, okoli 400.000 evrov bo prispeval Eko sklad, del sredstev pa je občina zagotovila tudi z nedavno potrjenim rebalansom proračuna.

»Program novega Kulturnega centra je zastavljen zelo ambiciozno in bistveno bolj intenzivno, kot je bil doslej,« je poudaril župan Rožen. Dodal je, da želijo Ravnam na Koroškem z novim kulturnim središčem dati dodatno energijo, novo dimenzijo in svež kulturni zagon, ki bo spremljal odprtje sodobnega objekta.

Nova sezona prinaša razširjeno kulturno ponudbo

Čeprav gradnja še ni zaključena, ekipa Kulturnega centra Ravne in Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinsko dejavnost (ZKŠTM), ki bo tudi upravljavec novega centra, že pripravlja program za prihajajočo jesensko sezono. Pri oblikovanju strategije in programske sheme sodeluje mednarodno uveljavljeni glasbenik in organizator Tilen Hudrap, ki pripravlja tudi kulturno strategijo občine za obdobje 2027–2032.

Nova sezona bo sovpadla z odprtjem centra, hkrati pa nastaja dolgoročna vizija razvoja ustanove, ki naj bi postala pomembno kulturno središče Koroške in širšega prostora.

V programu ostajajo uveljavljeni abonmaji – gledališki, glasbeni, klasični ter otroški oziroma lutkovni. Med gledališkimi predstavami bodo občinstvo razveselile uprizoritve Nune v akciji, Zadnja večerja, Županova Micka in Balada o trobenti in oblaku. Glasbeni abonma bo gostil Klapo Skala, Tjašo Fajdiga s kabaretom, skupino Katalena, Kvatropirce in zasedbo Mnozil Brass. V klasičnem abonmaju bodo nastopili SiBrass, Simfonični orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter priznani slovenski evfonist Nejc Merc. Najmlajšim bodo namenjene najmanj štiri otroške predstave, lutkovni abonma pa bo letos povezan tudi z vrtci, za katere pripravljajo predstave za organizirane skupine otrok.

Ambicija je ustvariti kulturno središče Koroške

Poleg obstoječih abonmajev pripravljajo še družinski, mladinski, seniorski in abonma po izbiri. Kot je pojasnil direktor ZKŠTM Ravne Dejan Pandel, bo novi sistem obiskovalcem omogočal večjo prilagodljivost pri izbiri predstav glede na njihove interese, kar v prejšnjih letih zaradi prostorskih omejitev ni bilo mogoče.

Koroškemu gledališkemu abonmaju želijo dodati še Koroški glasbeni abonma ter tako dodatno podpreti domače glasbene ustvarjalce in okrepiti sodelovanje z lokalnimi kulturnimi društvi ter Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti.

Po besedah Tilna Hudrapa bo novi kulturni center odprt za različne umetniške zvrsti in ustvarjalce vseh generacij. Poseben poudarek bo namenjen čezmejnemu in mednarodnemu sodelovanju ter gostovanju priznanih domačih in tujih izvajalcev, hkrati pa odpiranju novih priložnosti za lokalne ustvarjalce. Vizija je, da Ravne na Koroškem postanejo prepoznavno kulturno središče regije, ki bo povezovalo kakovostne vsebine z najboljšimi praksami iz Slovenije in tujine.

Predsednica Zveze kulturnih društev Ravne na Koroškem Valentina Slemnik ob tem poudarja, da mora novi center ostati tudi dom domačih kulturnih društev ter pomemben prostor za vzgojo mladih, izobraževanje in razvoj novih kulturnih kadrov.

Ob odprtju novega centra občina in ZKŠTM pripravljata tudi posebno gesto za občane – vsak prebivalec bo prejel neprenosljiv vrednostni bon za obisk ene izmed predstav, s čimer želijo spodbuditi obisk in približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi.

Hkrati z gradnjo kulturnega centra poteka tudi obnova sosednjega Glasbenega doma, ki je bil prav tako poškodovan v poplavah avgusta 2023. Oba projekta predstavljata pomemben korak pri obnovi in nadaljnjem razvoju kulturne infrastrukture na Ravnah na Koroškem.

Gradnja objekta poteka v skladu s predvideno časovnico, vzporedno pa nastaja tudi strategija razvoja programske sheme, ki bo usmerjala delovanje novega kulturnega centra v prihodnjih letih.

S podpisom pogodbe z arhitekturnim birojem ARGU Studio, avtorjem zmagovalne natečajne rešitve za Potniški center Celje, se v Celju začenja priprava projektne dokumentacije za gradnjo garažne hiše, avtobusne postaje in nadaljnjo nadgradnjo celotne natečajne zasnove ene najpomembnejših investicij trajnostne mobilnosti.

“Veseli me, da smo s podpisom pogodbe naredili nov pomemben korak k realizaciji Potniškega centra Celje, enega ključnih razvojnih projektov našega mesta. Gre za projekt, ki hkrati naslavlja več pomembnih področij – od izboljšanja trajnostne mobilnosti in kakovosti javnega prostora do reševanja problematike parkiranja v mestnem središču. Ob tem ne smemo pozabiti niti širšega razvojnega pomena projekta, saj bo sodobno in urejeno vstopno območje mesta pomembno prispevalo tudi k večji privlačnosti Celja za obiskovalce. Potniški center Celje je tako več kot le prometna investicija, saj predstavlja pomemben del vizije sodobnega, zelenega in povezanega mesta,« je ob podpisu pogodbe za eno ključnih razvojnih investicij celjske občine na področju trajnostne mobilnosti in urbane prenove dejal župan Matija Kovač.

Več pozornosti pešcem in kolesarjem

Cilj projekta je preoblikovanje območja obstoječe železniške postaje v sodobno intermodalno vozlišče, ki bo povezovalo železniški, avtobusni in kolesarski promet ter druge trajnostne oblike mobilnosti. Pomemben del projekta predstavlja tudi nova garažna hiša, ki bo poleg potreb potniškega centra pomembno prispevala k reševanju parkirne problematike v mestnem jedru. Natečajna rešitev arhitekturnega biroja ARGU je strokovno komisijo prepričala z jasno prostorsko zasnovo, premišljeno prometno organizacijo in kakovostnim javnim prostorom. Zasnova postavlja v ospredje pešca, zelen javni prostor ter odprto in pregledno urbano ureditev. Ključni element projekta predstavlja enoten urbani paviljon oziroma lahka nadstrešnica, ki bo povezovala železniško in avtobusno postajo ter ustvarila sodoben vstopni prostor v mesto. Garažna hiša bo umeščena pod teren, s čimer se bo na površju sprostilo več prostora za parkovne ureditve, pešce in kolesarje. Območje Potniškega centra Celje obsega približno 50.000 kvadratnih metrov, projekt pa predvideva sodobno ureditev avtobusne postaje, novo garažno hišo, izboljšane površine za pešce in kolesarje, nove zelene ureditve ter kakovostnejšo povezavo različnih delov mesta. Natečajna rešitev ohranja tudi pomembne poglede na eno najlepših vedut knežjega mesta – celjski grad, prav tako predvideva možnost prihodnje umestitve žičniške povezave do gradu.

Cilj projekta je preoblikovanje območja obstoječe železniške postaje v sodobno intermodalno vozlišče, ki bo povezovalo železniški, avtobusni in kolesarski promet ter druge trajnostne oblike mobilnosti.

Večina zemljišč v lasti občine

Ocenjena vrednost investicije po natečajni zasnovi je okoli 16,5 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Januarja so natečajne elaborate za prihodnji potniški center razstavili v Osrednji knjižnici Celje, kjer so si jih lahko ogledali vsi zainteresirani. Arhitekt Marko Gusić, eden od avtorjev zmagovalne natečajne rešitve, je povedal, da je bila za njihovo mlado ekipo to ena bolj zahtevnih nalog, čeprav že imajo izkušnje tudi pri projektiranju potniškega centra v Ljubljani. »Pri projektiranju potniškega centra v Celju smo upoštevali, da je Celje močno poplavno ogroženo, zato smo nivo ustrezno dvignili. Ker je lokacija ob železniški postaji že nekoliko odmaknjena od mestnega jedra in nekdanje Celeie, predvidevamo, da na tem mestu ne bo odkritih pomembnejših izkopanin,« je takrat dejal Gusić. Župan Kovač pa večjih zapletov ne pričakuje niti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, saj je občina lastnica večine zemljišč, nekaj pa jih je v lasti države. Potniški center bo zrasel ob celjski železniški postaji, združeval pa bo vse vrste mobilnosti, od železniškega in avtobusnega prometa do parkirišč in različnih oblik mikromobilnosti, kot je denimo sistem javne izposoje koles Kolesce.

Zaključena ključna konstrukcijska faza, dela se nadaljujejo na nadhodu, peronih in postajnem objektu.

Pri gradnji nove železniške postaje v Ljubljani so v začetku junija dosegli pomemben gradbeni mejnik. Na Direkciji RS za infrastrukturo so sporočili, da je zaključen nosilni del konstrukcije novega nadhoda, ki bo v prihodnje predstavljal eno ključnih povezav znotraj sodobno zasnovanega potniškega vozlišča.

Pogled na gradbišče že razkriva jasne obrise nove postaje, gradbena dela pa potekajo na več lokacijah hkrati. Na južnem delu nadhoda trenutno poteka montaža steklene strehe in fasade, vzporedno pa se izvajajo tudi zaključna gradbena dela v notranjosti objekta.

V območju medetaže delavci nameščajo mavčno-kartonske predelne stene, medtem ko pod nadhodom poteka montaža peronskih elementov, ureditev spodnjega ustroja pod železniškimi tiri ter vgradnja elementov vozne mreže. Nadaljuje se tudi pozidava dvigalnih jaškov s steklenimi prizmami, ki bodo pomemben arhitekturni element nove postaje.

Intenzivna dela potekajo tudi v podhodu in na peronski infrastrukturi

Gradbena dejavnost se nadaljuje tudi v podhodu, kjer izvajalci urejajo predelne stene in estrihe. V dvigalnih jaških poteka vgradnja sten iz steklenih prizem, na stropne površine podhoda pa nameščajo akustične obloge, ki bodo prispevale k boljši uporabniški izkušnji in udobju potnikov.

Sočasno potekajo elektrostrojne inštalacije ter ureditev južnega izteka podhoda, kjer bo v prihodnje umeščena tudi kolesarska klančina. Ta bo omogočala boljšo povezavo med različnimi prometnimi načini in izboljšala dostopnost območja.

Obsežna dela se izvajajo tudi na peronski infrastrukturi. Med drugim potekajo polaganje tlakovcev, izvedba tamponskih nasipov, vgradnja peronskih elementov in montaža nadstrešnic. Hkrati se nadaljujeta postavitev zunanje razsvetljave ter montaža elementov vozne mreže.

Napredujejo tudi dela na kabelskem kolektorju na vzhodni strani železniške postaje, obenem pa potekajo aktivnosti v okviru prenove obstoječega postajnega poslopja, ki bo po zaključku projekta del prenovljenega prometnega središča prestolnice.

Nova železniška postaja bo potnikom zagotavljala varnejši, hitrejši in udobnejši dostop do peronov ter bistveno izboljšala povezljivost med posameznimi deli postajnega kompleksa. Projekt predstavlja eno največjih infrastrukturnih naložb v državi, njegova skupna vrednost z DDV znaša skoraj 244 milijonov evrov. Za izvedbo je Slovenija pridobila tudi 175 milijonov evrov evropskih sredstev.