Connect with us

Arhitektura

Potniku se ponuja pogled na alpski pejsaž in srečanje s kulturno identiteto dežele

Objavljeno

dne

Arhitekturna rešitev razširjenega potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana nudi potnikom izkušnjo prostora, ki nosi sporočilo okolja v katerega vstopajo – Ustvarjena zgodba novih vrat v slovenski prostor in alpski pejsaž

Z razširjenim in nadgrajenim novim letališkim terminalom potnika pospremi vstop  v zeleno alpsko okolje države in umetniške intervencije domačih ustvarjalcev. Arhitekti slovenskega arhitekturnega biroja Plan B, ki so zasnovali prenovo in nadgradnjo potniškega terminala Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, so pri svoji idejni zasnovi izhajali iz paradigme, da je za potnike letališče prvi in zadnji stik z državo, v katero prihajajo ali iz nje odhajajo.

»Z izjemno ekonomičnim idejnim konceptom razširitve in nadgradnje letališkega potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana smo z ekipo želeli doseči dovršeno umestitev v kontekstu prostora, v katerega potnik vstopa v okoliški pogled v zeleno naravo države, gozdove, travnike, Alp, istočasno z umetniškimi intervencijami v prostoru, ki potnika objamejo v domu umetnosti in kulturne identitete naše dežele, izražena skozi razna umetniška dela in slovenske izdelke in ga spremljajo skozi terminal,« pojasnjuje Uroš Razpet, u.d.i.a., iz arhitekturnega biroja Plan B arhitekti.

Z nadgradnjo  potniškega terminala so njegovi idejni ustvarjalci in načrtovalci sledili ne le povečanju zmogljivosti in tehnološki posodobitvi letališča, temveč izjemno ekonomičnemu idejnemu konceptu, ki ga je zahteval omejen proračun investitorja Fraport Slovenija. Tako so ga uspeli dovršeno umestiti v kontekstu prostora v katerega potnik vstopa z okoliškimi pogledi v zeleno  neokrnjeno naravo države, gozdove in travnike, gore in  hkrati z umetniškimi intervencijami v terminal.  

»Za potnike je letališče prvi in zadnji stik z državo, v katero prihajajo ali iz nje oddajajo. Zato je letališče prostor, kjer se potniki prvič, zadnjič srečajo z identiteto, kulturo dežele. Tako smo ob zasnovi novega potniškega terminala, ki nam je bila zaupana, želeli dodati tudi razmislek o nacionalni identiteti, čeprav zahteva za to v projektni nalogi ni bila posebej navedena,« še izpostavlja Razpet.

Ustvarjalci so k sodelovanju pri ustvarjanju nove podobe letališča kot nekakšno kustosinjo povabili Aleksandro Vajd. Skupaj z Lauro Amann sta del predlogov z intervencijami že umestili v novem potniškem terminalu, ki ostaja odprta platforma za bodoče umetniške kreacije.

Ena teh intervencij je v glavni dvovišinski avli, ki z otokom iz teraca dobi osrednjo točko srečevanja. V sanitarijah je iz keramike poustvarjen motiv nageljna s starih slovenskih vezenin. V poslovnem salonu je oprema kot razstava slovenskega oblikovanja z s postavitvijo stolov oblikovalca Nika Kralja in z novo zasnovanim foteljem in taborejem posebej za nov potniški terminal s strani arhitekturnega biroja, Plan B arhitekti.

Novo podobo terminala so strnili v industrijski videz kombiniran z betonom, kovino in lesenimi notranjimi oblogami, tako tudi arhitekturni elementi in posamezni izbrani materiali odražajo slovenski prostor.

Prostor letališča je tako razumljen kot dogodkovni prostor, skozi katerega se potniki gibajo in ob tem srečujejo slovensko kulturo, slovensko umetnost, slovensko oblikovanje, oviti v poglede na naravno okolje, ki ga dovoljujejo razgledno odprte arhitekturne površine terminala. Snovan je kot demokratičen prostor, skozi katerega lahko potuje vsakdo in tako predstavlja novo platformo manifestacije slovenske kulture.

Ker hkrati lokacija letališča na Brniku predstavlja edinstveno izkušnjo s prihodom v zeleno gozdnato območje izven mesta ob samem vznožju Alp, so lokacijo uspeli ujeti tudi kot sliko, ki nas pozdravi ob odhodu in sprejme ob prihodu. V navezavi na zeleno okolje so zgodbo nadaljevali tudi v zunanjosti, in sicer s potezo novega trga oziroma peš cone, ki povezuje prometne, parkirne površine in medprostor starega in novega terminala ter predstavljal reminiscenco gozdu, ki obkroža samo letališče. Tako naj bi potniku v spominu ostal pogled na alpski pejsaž, v katerega je postavljen terminal.

Arhitektura

12. FESTIVAL ODPRTE HIŠE SLOVENIJE

Objavljeno

dne

Do otvoritve največjega 12. arhitekturnega festivala OHS 2021 nas loči le še en dan in bo potekal od 17. do 19. septembra 2021.

V programu je več kot 50 objektov, zunanjih ureditev in vodenj, ki si jih lahko ogledate na spletni strani OHS PROGRAM FESTIVALA.

Tema letošnjega festivala »Arhitektura gradi skupnost« je namenjena ključnemu vprašanju današnjega sveta – kako in na kakšen način bomo živeli skupaj? Kakšne prednostne naloge si bomo zastavili kot skupnost, kako bomo ohranjali svoj prostor za prihodnje generacije? Javni in skupen prostor stavb, gledališč, šol, poslovnih objektov, stanovanj, zasebnih hiš in parkov predstavljajo nevidno tkivo, ki družbo povezuje, gradi in ohranja vrednote in sleherniku omogoča vključenost in enakopravnost. Javna arhitektura, javni objekti in odprti prostor so torej zelena nit našega festivala, ki bo ponudil tudi več strokovnih vodenj in najširši javnosti predstavil Plečnikove ureditve, ki so prav letos postale del uradne Unescove svetovne arhitekturne dediščine.

“Odprte hiše” so preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev. Festival Odprte hiše Slovenije vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora.

Lumar Primus-R 150 iEDITION, prva in edina slovenska družinska hiša s certifikatom Active House iz Bruslja.


Pred začetkom festivala je pred dnevi potekal tudi novinarski ogled v Lumar Primus-R 150 iEDITION, prvi in edini slovenski družinski hiši s certifikatom Active House iz Bruslja, ki s svojimi tehnološkimi in arhitekturnimi rešitvami omogoča zdravo in udobno bivanje, v lesu in z obiljem dnevne svetlobe nima negativnih vplivov na okolje.

Pozdravni nagovor direktorice festivala OHS Lenke Kavčič. Na novinarski predstvitvi sta bila gosta tudi Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo / MGRT (levo) in dr. Tomaž Kostanjevec, direktor javne agencije SPIRIT Slovenija (desno), ki sta nagovorila novinarje.
Zbrane novinarje je pozdravil tudi Boštjan Kralj, predstavnik podjetja Lumar IG d.o.o., ki je po uvodnih besedah tudi razkazal izjemen objekt.

Vse o festivalu si lahko ogledate na spletni strani ODPRTE HIŠE SLOVENIJE

Podporniki festivala so Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo:
Direktorat za lesarstvo in javna agencija SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana ter podjetja Baumit d.o.o, Roltek d.o.o., Salonit Anhovo d.d., Velux Slovenija d.o.o., Eternit Slovenija d.o.o. Swiss pearl, Lumar IG d.o.o., Štern Group d.o.o. , M Sora d.d., Riko hiše d.o.o. in Fibran d.o.o.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Razstava SLOWOODLIFE – Bivanje z lesom 2021

Objavljeno

dne

Na najvidnejših mestih po Sloveniji širimo zavest o prednostih bivanja z lesom, kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa.

Na pot po Sloveniji je včeraj krenila razstava “Bivanje z lesom – SLOWOODLIFE”. Po otvoritvenem dogodku v Kranju je te dni na ogled v Supernovi Qlandiji Kamnik. Že 28. julija nadaljuje pot v City Park Celje in potem naprej po najbolj obiskanih slovenskih lokacijah.

“Razstava SLOWOODLIFE – Bivanje z lesom” že več let prispeva k prepoznavanju lesa kot gradbenega in oblikovalskega materiala, ki daje priložnost za izdelavo tako hiš iz lesa kot estetsko dovršenega pohištva oziroma opreme za delo in bivanje. Spodbuja pozitivni odnos do lesa, popularizira kulturo gradnje in rabe lesa ter omogoča kakovostnim proizvajalcem, arhitektom, ponudnikom, oblikovalcem in projektantom, da predstavijo svoje reference širši javnosti.

Na razstavi so predstavljeni najbolj kakovostni slovenski ponudniki lesene gradnje, pohištva in izdelkov iz lesa; vseslovenski road-show dogodek predstavlja izbor kakovostnih lesenih produktov in objektov, postavljenih v različnih geografskih in ekonomskih okoljih; poleg arhitekturne in vsebinske zasnove stanovanjskih, javnih, poslovnih in turističnih objektov, namenja prostor in dialog dizajnerski leseni opremi prostorov, pohištvu in projektom v lesu.
Razstava je večjezična, s slovenskimi, angleškimi in nemškimi vsebinskimi opisi.

Kje jo lahko najdete?
Razstava poteka na najbolj frekventnih lokacijah po vsej Sloveniji: Supernova Kranj, Supernova Kamnik (kjer se nahaja pravkar), City Park Celje, Bobrov center Rogaška Slatina, Aleja – trgovski center Ljubljana, Supernova Nova Gorica, Europark Maribor, City park BTC Murska Sobota … 
V digitalni obliki je na ogled tudi na multimedijskem portalu SLOWOODLIFE. Na tem spletnem mestu je objavljena tudi časovnica po zgoraj naštetih lokacijah.

OB OTVORITVI RAZSTAVE V KAMNIKU (5. JULIJA 2021) SO POVEDALI:

Liljana Vogrinec, direktorica podjetja SLOWOODLIFE, d. o. o.: “Razstava Bivanje z lesom je knjiga zgodb z zelo raznoliko vsebino. Govorijo o dizajnu, estetiki, funkcionalnosti in kakovosti bivanja, imajo pa eno samo rdečo nit: uporabo lesa, naravnega materiala, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju.”

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS: “Slovenija je dežela lesa, bogate in še žive dediščine gradnje iz lesa, pa tudi najsodobnejših tehnologij, lesne industrije in dizajna iz lesa. Kot ekološko prijazna surovina z izjemno širokim naborom lastnosti in uporabnosti predstavlja vrhunski material za industrijsko predelavo. Zaradi estetskih, strukturnih in okoljskih značilnosti je eden najpomembnejših materialov, ki omogoča gradnjo stanovanjskih, javnih in gospodarskih objektov pa tudi izdelavo pohištva in modernih oblikovnih izvedb dizajna za sodobnega uporabnika.”

Dr. Tomaž Kostanjevec, direktor javne agencije SPIRIT Slovenija:”Slovenci ohranjamo bogata tradicionalna znanja o obdelavi lesa, pospešeno razvijamo najnovejše tehnologije, v ospredje pa vse pogosteje postavljamo tudi odličnost oblikovanja. Prepričan sem, da lahko s takim pristopom, predvsem pa s premišljeno, kreativno in trajnostno uporabo lesa, ki vodi k inovativnim in funkcionalnim rešitvam, ustvarimo blagovne znamke, izdelke in storitve najvišje vrednosti, ki bodo svoj uspeh potrdile tako doma kot v tujini.”

Dušan Waldhütter, urednik in soustanovitelj portala SLOWOODLIFE: “Uporaba lesa na številnih področjih bivanja izpričuje štiri zgodbe, ki so nas zelo pomembne. V nacionalnem pogledu je les strateško pomembna naravna dobrina, v gospodarskem pogledu nudi les številne poslovne priložnosti našim podjetjem, ki jih lahko udejanjajo tako na domačem ko tujih trgih. V uporabniškem pogledu nam daje les izdelke, ki v vseh segmentih povečujejo kakovost bivanja, nenazadnje pa nam v okoljskem pogledu nudi priložnost za razogličenje. Les torej slovenski družbi prinaša izjemne koristi in bi jih še več, če bi ga še bolj uporabljali.”

O RAZSTAVI NA KRATKO:
Organizacija in izvedba:  SLOWOODLIFE, d. o. o.
Pokrovitelji razstave: Direktorat za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, in javna agencija SPIRIT Slovenija; Partner razstave: Geberit

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

S peticijo na spletu za ohranitev Plečnikovega stadiona

Objavljeno

dne

“Stadion mora spet postati del Plečnikove Ljubljane, hkrati pa tudi kvaliteten, intenzivno ozelenjen, odprt, vsem dostopen prostor skupnosti, namenjen rekreaciji, športnim treningom in različnim prireditvam,” je zapisano v peticiji za ohranitev stadiona.

Podpisniki peticije za ohranitev Plečnikovega stadiona za Bežigradom, objavljene na spletni strani peticija.online, pozivajo Olimpijski komite Slovenije (OKS) in Mestno občino Ljubljana (MOL), da odstopita od projekta Bežigrajski športni park (BŠP). Joc Pečečnik, ki je na čelu družbe BŠP, je sicer nedavno sporočil, da “od projekta ne odstopa“.

Kot je zapisano v peticiji, je bil po načrtih Jožeta Plečnika zgrajeni stadion ‒ skupaj z njegovimi drugimi arhitekturnimi deli v Ljubljani ‒ leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena. Družba BŠP si že od leta 2007 prizadeva na stadionu in njegovi neposredni okolici zgraditi obsežen poslovno-trgovsko-hotelski kompleks.

Bežigrajski stadion so začeli graditi leta 1925, gradnjo pa so končali šele po drugi svetovni vojni. 

Opozorila o ogroženosti prihajajo z več strani
Projekt ni skladen z varstvenim režimom, ki je za spomenik predviden v odloku o varovanju, obnovljene in replicirane elemente stadiona pa degradira v ozadje komercialnega kolosa. Ogroženost spomenika sta prepoznali tako domača kot tuja strokovna javnost, navaja besedilo peticije. Mednarodni nevladni organizaciji Europa Nostra in DoCoMoMo sta stadion uvrstili na svoje sezname najbolj ogroženih kulturnih spomenikov.

Ministrstvo za kulturo je lani v postopku nadzora ugotovilo, da je pozitivno kulturnovarstveno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) k projektu BŠP nezakonito. Posledično je bilo februarja letos k projektu izdano negativno kulturnovarstveno mnenje, mesec kasneje pa je ministrstvo za okolje in prostor izdajo gradbenega dovoljenja za projekt BŠP zavrnilo. Kot so zapisali, je “napočil ugoden trenutek za rešitev spomenika“.

Direktor družbe Bežigrajski športni park (BŠP) Joc Pečečnik (na sliki levo) je, potem ko je okoljsko ministrstvo zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt Plečnikovega stadiona, napovedal, da nameravajo zaradi tega vložiti kazenske ovadbe in tožbe.

Poziv olimpijskemu komiteju in mestni občini
Podpisniki peticije pozivajo OKS in MOL, da odstopita od projekta BŠP in izstopita iz istoimenske družbe. OKS hkrati prosijo, da “skladno z okoljevarstvenimi načeli, za katere se zavzema mednarodno Olimpijsko gibanje, javno podpre ohranitev kulturnega spomenika“. MOL-u pa predlagajo, “da v dogovoru z državo odkupi lastniški delež podjetja Elektronček (izvorno GSA) ter stadion obnovi skladno z zanj veljavnim varstvenim režimom in strokovnimi kulturno-varstvenimi smernicami“.

Napoved kazenskih ovadb in tožb
Pečečnik je na nedavni novinarski konferenci povedal, da takšne odločitve ministrstva za okolje in prostor niso pričakovali ter da bodo vložili kazenske ovadbe in tožbe. Predsednik OKS-ja Bogdan Gabrovec je tedaj sporočil, da še naprej ostajajo partnerji BŠP-ja. Pečečnik pa je zatrdil, da to velja tudi za MOL.

Prvopodpisana pod peticijo je arhitektka Kaja Lipnik Vehovar, med podpisniki pa so številna znana imena iz akademske in kulturne sfere, med njimi Aleš VodopivecSlavoj Žižek in Peter Krečič.

Nadaljuj z branjem
Industrija2 dneva nazaj

»Ozelenjeni« tovornjaki v prihodnje?

Tovornjaki, ki nam glavobole na cestah povzročajo predvsem v dopustniških dneh, so odgovorni za 25 % vseh emisij toplogrednih plinov....

DOGODKI2 dneva nazaj

GBC Slovenija – 6. konferenca trajnostne gradnje

30. september 2021,  konferenca v hibridni izvedbi (v živo in prek spleta) Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo...

Arhitektura3 dnevi nazaj

12. FESTIVAL ODPRTE HIŠE SLOVENIJE

Do otvoritve največjega 12. arhitekturnega festivala OHS 2021 nas loči le še en dan in bo potekal od 17. do...

GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Obisk ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška v podjetju TKK

V sklopu celodnevnega obiska Vlade v Goriški regiji je minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek v sredo obiskal...

Gradbeništvo1 teden nazaj

Neustrezni gradbeni izdelki še vedno prisotni v trgovinah in na gradbiščih

Gradbena in tržna inšpekcija sicer priznavata, da je na slovenskem trgu mogoče kupiti izdelke, ki ne ustrezajo zakonoma o gradbenih...

GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Salonit Anhovo in Soške elektrarne s sončno elektrarno v kombinaciji s proizvodnjo vodika

V Salonitu Anhovo so s Soškimi elektrarnami sklenili dogovor o preučitvi možnosti za skupno sodelovanje na področju obnovljivih virov energije....

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Ikea začenja s prodajo zelene energije

Kdo bi si mislil, da bo v Ikei nekoč mogoče kupiti tudi električno energijo … Na Švedskem bo odslej možno...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Zelena fasada na Dunaju? Stroški ozelenitve v domeni mesta!

Če se na Dunaju odločite za zeleno fasado in na pročelje posadite rastlinje, vam tamkajšnja občina zagotavlja med 3000 in...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

Tako je videti največja plavajoča sončna elektrarna na svetu

V Singapurju so pred kratkim predstavili eno največjih plavajočih solarnih farm na svetu, ki bo s svojo energijo napajalo napravo...

GOSPODARSTVO2 meseca nazaj

Gradbena inšpekcija na terenu – kaj bo ta preverjala?

Gradbena inšpekcija z delegiranimi pristojnostmi med občinske inšpektorje, omogoča poostren nadzor. Gradbeništvo je v polnem razmahu, gradijo tako zasebniki, kot...

POPULARNO