Arhitektura
Potniku se ponuja pogled na alpski pejsaž in srečanje s kulturno identiteto dežele
Arhitekturna rešitev razširjenega potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana nudi potnikom izkušnjo prostora, ki nosi sporočilo okolja v katerega vstopajo – Ustvarjena zgodba novih vrat v slovenski prostor in alpski pejsaž
Z razširjenim in nadgrajenim novim letališkim terminalom potnika pospremi vstop v zeleno alpsko okolje države in umetniške intervencije domačih ustvarjalcev. Arhitekti slovenskega arhitekturnega biroja Plan B, ki so zasnovali prenovo in nadgradnjo potniškega terminala Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, so pri svoji idejni zasnovi izhajali iz paradigme, da je za potnike letališče prvi in zadnji stik z državo, v katero prihajajo ali iz nje odhajajo.
»Z izjemno ekonomičnim idejnim konceptom razširitve in nadgradnje letališkega potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana smo z ekipo želeli doseči dovršeno umestitev v kontekstu prostora, v katerega potnik vstopa v okoliški pogled v zeleno naravo države, gozdove, travnike, Alp, istočasno z umetniškimi intervencijami v prostoru, ki potnika objamejo v domu umetnosti in kulturne identitete naše dežele, izražena skozi razna umetniška dela in slovenske izdelke in ga spremljajo skozi terminal,« pojasnjuje Uroš Razpet, u.d.i.a., iz arhitekturnega biroja Plan B arhitekti.
Z nadgradnjo potniškega terminala so njegovi idejni ustvarjalci in načrtovalci sledili ne le povečanju zmogljivosti in tehnološki posodobitvi letališča, temveč izjemno ekonomičnemu idejnemu konceptu, ki ga je zahteval omejen proračun investitorja Fraport Slovenija. Tako so ga uspeli dovršeno umestiti v kontekstu prostora v katerega potnik vstopa z okoliškimi pogledi v zeleno neokrnjeno naravo države, gozdove in travnike, gore in hkrati z umetniškimi intervencijami v terminal.
»Za potnike je letališče prvi in zadnji stik z državo, v katero prihajajo ali iz nje oddajajo. Zato je letališče prostor, kjer se potniki prvič, zadnjič srečajo z identiteto, kulturo dežele. Tako smo ob zasnovi novega potniškega terminala, ki nam je bila zaupana, želeli dodati tudi razmislek o nacionalni identiteti, čeprav zahteva za to v projektni nalogi ni bila posebej navedena,« še izpostavlja Razpet.
Ustvarjalci so k sodelovanju pri ustvarjanju nove podobe letališča kot nekakšno kustosinjo povabili Aleksandro Vajd. Skupaj z Lauro Amann sta del predlogov z intervencijami že umestili v novem potniškem terminalu, ki ostaja odprta platforma za bodoče umetniške kreacije.
Ena teh intervencij je v glavni dvovišinski avli, ki z otokom iz teraca dobi osrednjo točko srečevanja. V sanitarijah je iz keramike poustvarjen motiv nageljna s starih slovenskih vezenin. V poslovnem salonu je oprema kot razstava slovenskega oblikovanja z s postavitvijo stolov oblikovalca Nika Kralja in z novo zasnovanim foteljem in taborejem posebej za nov potniški terminal s strani arhitekturnega biroja, Plan B arhitekti.
Novo podobo terminala so strnili v industrijski videz kombiniran z betonom, kovino in lesenimi notranjimi oblogami, tako tudi arhitekturni elementi in posamezni izbrani materiali odražajo slovenski prostor.
Prostor letališča je tako razumljen kot dogodkovni prostor, skozi katerega se potniki gibajo in ob tem srečujejo slovensko kulturo, slovensko umetnost, slovensko oblikovanje, oviti v poglede na naravno okolje, ki ga dovoljujejo razgledno odprte arhitekturne površine terminala. Snovan je kot demokratičen prostor, skozi katerega lahko potuje vsakdo in tako predstavlja novo platformo manifestacije slovenske kulture.
Ker hkrati lokacija letališča na Brniku predstavlja edinstveno izkušnjo s prihodom v zeleno gozdnato območje izven mesta ob samem vznožju Alp, so lokacijo uspeli ujeti tudi kot sliko, ki nas pozdravi ob odhodu in sprejme ob prihodu. V navezavi na zeleno okolje so zgodbo nadaljevali tudi v zunanjosti, in sicer s potezo novega trga oziroma peš cone, ki povezuje prometne, parkirne površine in medprostor starega in novega terminala ter predstavljal reminiscenco gozdu, ki obkroža samo letališče. Tako naj bi potniku v spominu ostal pogled na alpski pejsaž, v katerega je postavljen terminal.
Arhitektura
Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost
Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.
Z osrednjo temo letošnjega Meseca prostora »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« želimo opozoriti na nujnost prilagajanja naselij na podnebne spremembe in izpostaviti vlogo celovitega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, projektiranja, arhitekture ter gradbeništva pri tem.
Podnebne spremembe so nedvomno eden največjih izzivov današnjega časa. Niso več oddaljena grožnja, postale so realnost, ki nas že danes postavljajo pred številne izzive za dejavno spoprijemanje z njihovimi posledicami. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, vročinski valovi, suše in druge podnebne motnje, vse bolj vplivajo na naša naselja, infrastrukturo in kakovost življenja. To velja tako za velika mesta kot tudi manjša naselja.
S premišljenim prostorskim načrtovanjem, posegi v prostor in trajnostno gradnjo lahko omejimo vpliv podnebnih sprememb ter ustvarimo bolj odporna naselja, ki nam bodo nudila varnejše in bolj kakovostno življenje. Naša pripravljenost in zmožnost, da se tem spremembam prilagodimo ter zmanjšamo njihov vpliv, je odgovornost vseh nas in bo odločilna za prihodnost naše družbe.
K obeležitvi Meseca prostora 2024 so se tudi letos pridružile številne organizacije. Do konca oktobra se bodo zvrstile konference, razstave, izobraževanja in delavnice in drugi dogodki, namenjeni različnim udeležencem – strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.
Vabljeni, da se dogodkov udeležite in skupaj z nami gradite trajnostno in podnebno odporno prihodnost.
Vse, ki že načrtujete ali pa bi želeli v oktobru organizirati dogodke, pa vabimo, da nam to sporočite na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali povprašate za več informacij.
Program (se še dopolnjuje)
3. 10. 2024
Pogovori stroke: »Načrtovanje naselij prihodnosti: Urbanistična zasnova v dobi podnebnih sprememb«
Strokovno srečanje v sklopu cikla »Pogovori stroke«
Organizira: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Kraj dogodka: v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48 v Ljubljana, od 13.00 do 16.00
Več informacij
4. 10. 2024
Dan arhitektov – Umetnost poslušanja
Organizira: Zbornica za arhitekturo in prostora Slovenije
Kraj dogodka: Novo mesto
Več informacij
7. 10. 2024
Svetovni dan Habitata
UN Habitat
Več informacij
7. – 11. 10. 2024
Vseslovenski dan Habitata 2024 – »Barva ni površina, je vsebina – barva v arhitekturi«
Natečaj za osnovne šole in vrtce
Organizira: Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Več informacij
14. 10. – 12. 12. 2024
11 x ena prenova kot prva izbira
Enajst prenov enostanovanjskih hiš, 2014-2024
Razstava
Organizira: Zavod DESSA arhitekturni center Ljubljana
Kraj dogodka: Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana
Več informacij
16.10.2024
Mesec prostora na Oddelku za geografijo – »Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji«
Organizira: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij
18. 10. 2024
35. Sedlarjevo srečanje – Uravnotežen prostorski razvoj v dobi podnebnih sprememb
Organizira: DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Kraj dogodka: Svečana dvorana (II nadstropje) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Več informacij
21.10.2004
Trajnostno načrtovanje in izvedba revitalizacijskih in sanacijskih ukrepov in posegov na industrijsko degradiranih območjih opuščenih in aktivnih nahajališč mineralnih surovin – načini in možnosti revitalizacije in sanacije degradiranega prostora zaradi njegove namenske industrijske rabe
Strokovni dogodek GZS
Organizira: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Več informacij
24. 10. – 04. 11. 2024
Vizije so 19: Poslovne stavbe in mesto
Razstava
Organizira: DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Kraj dogodka: Kongresni trg, Ljubljana
Dopolnjena razstava bo v Galeriji Kresija od 19.11. do 04.12.2024
Več informacij
Vabilo
Oktober 2024
Utopija nad prepadom
Organizira: Kulturno umetniško društvo C3, Koper
Kraj dogajanja: več lokacij v Kopru
31. 10. 2024
Svetovni dan mest
UN Habitat
Več informacij
12. 11. 2024
Moč narave v mestih
Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe
Organizira: IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI)
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij
Arhitektura
Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji
Po težki bolezni je v 78. letu umrl arhitekt Janez Kobe. Njegov arhitekturni opus obsega širok spekter arhitekture od urbanističnih zasnov in večjih javnih objektov ter stanovanjskih stavb do ureditev urbanih prostorov in notranje opreme.
Janez Kobe se je rodil 5. februarja leta 1947. Študij je končal na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Rdeča nit njegovega izobraževanja pod mentorjem prof. Ravnikarjem je “neprestano spraševanje, zakaj je nekaj narejeno tako, kot je, v nasprotju z današnjim vprašanjem, kako je nekaj narejeno”, je povedal pred nekaj leti za revijo Outsider. Iskal je “arhitekturno idejo, ne forme oz. podobe arhitekture”.
Kot arhitekt je poleg Slovenije deloval v več državah, med drugim v Črni gori in na Hrvaškem ter na območju nekdanje Sovjetske zveze. Oblikoval je denimo Vrtove sunca v Dubrovniku in Hotel Admiral v Slanem.
Zmagal je na več arhitekturnih natečajih. Med odmevnejšimi sta bila za stavbo Splošne plovbe Piran v Portorožu iz leta 1974 in za hotelski kompleks Slovenska plaža v Budvi iz leta 1980. Zanj je ob končani izvedbi leta 1985 dobil zvezno jugoslovansko Borbino nagrado, ki je v tedanji Jugoslaviji pomenila najvišje priznanje na področju arhitekture.
Že leta 1978 je za naselje Kotlje prejel Plečnikovo nagrado. V Sloveniji se je podpisal pod več turističnih kompleksov, kot sta Terme 3000 in prenova hotela Golf na Bledu. Med drugim je zmagal na natečaju za stanovanjsko naselje Livade v Izoli.
Arhitektura
Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli
V Podestatovi palači, nekdanjem sedežu Občine Izola, ki ga zdaj obnavljajo, nameravajo urediti turistično informacijsko točko pa tudi Dantejevo sobo in prostore za prireditve. Za vsebine so pridobili tudi evropska sredstva.
Palačo, ki stoji vsaj od leta 1253, so marca začeli obnavljati. V prvi fazi jo bodo predvsem statično sanirali. Naložba je vredna približno 1,5 milijona evrov in predstavniki občine so poudarili, da jo lahko izpeljejo le s pomočjo evropskih sredstev, pogoji razpisov za ta sredstva pa vplivajo tudi na prihodnjo namembnost palače.
Za začetek del so se odločili, potem ko so oktobra lani pridobili 350.000 evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sredstva so namenjena sofinanciranju vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih krajih.
Projekt ReVerT in kulinarika
Občina Izola je na razpis prijavila projekt ReVerT, po katerem bodo palačo obnovili na način, da bo v njej mogoče gostiti festivale ter prirejati kulinarične prireditve tudi v slabem vremenu. Projekt opredeljuje tudi posamezne turistične produkte, na primer digitalni prikaz posebnosti pridelave istrskih vin, oljčnega olja in drugih tipičnih produktov podeželja. Med drugim bodo v palači organizirali interaktivno igro lov na zaklad, v bližnjih lokalih pa bodo ponujali tipične jedi iz časa Beneške republike.
Kako je se je Dante znašel v Izoli?
Letos je občina Izola pridobila še približno 250.000 evrov iz programa Interreg Slovenija-Italija. V okviru projekta Dante (Trajnostne in prožne kulturne prakse za inovativno in celostno ponudbo literarnega turizma) bodo v Podestatovi palači uredili center za obiskovalce oziroma informacijsko točko za literarni turizem. Izola se je v projekt vključila, ker sta v tem kraju ob koncu 14. stoletja nastala dva rokopisa del Danteja Alighierija, ki ju zdaj hranijo v Benetkah.
Upravljavski načrt za stavbo so sprejeli pred dvema letoma in ga je zato treba prilagoditi. Izdelavo načrta so zaupali zgodovinarju Darku Darovcu oziroma njegovemu inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.
Kot je Darovec povedal na javni predstavitvi, bodo za upravljavca stavbe predlagali občinski Center za kulturo, šport in prireditve.
Glede vsebine je napovedal, da bo v pritličju razstavno-degustacijski prostor za vino in olje, razstavna in prireditvena dvorana ter turistična informacijska točka, ki bo povezana z Dantejevo sobo. Ta bo zasedala približno tretjino pritličja. V njej nameravajo predstaviti srednjeveško opremo za prepisovanje knjig, saj menijo, da je bila ta dejavnost nekoč pomembna za Izolo. Nadstropje bo namenjeno protokolarnim dogodkom in festivalom. Pripraviti želijo tudi digitalne predstavitve pomembnih izolskih osebnosti.
Arheološke raziskave, ki so jih opravili pred obnovo, niso prinesle presenečenj, pokazale pa so, da je bila palača nekoč z ulico ločena od cerkve sv. Marije Alietske, na katero se zdaj naslanja. Ohranjen je tlak iz 15. stoletja, ki bo po obnovi viden.
Ime “Podestatova palača” še ni dokončno
V Izoli sicer še ni soglasja o imenu stavbe. Krajani jo večinoma poznajo kot staro občino. Darovec zagovarja poimenovanje Podestatova palača. Kot je dejal, se v zgodovinskih virih podobno pogosto pojavljata imeni Komunalna in Podestatova palača. Slednje se mu zdi primernejše, ker je bil podestat predstojnik in simbol srednjeveške komune, kot so jo poznali v istrskih in italijanskih mestih, v palači pa je dejansko stanoval.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji
-
Dizajn2 meseca nazaj
Nagrada Red Dot za Geberit AquaClean Alba
-
TRAJNOST2 meseca nazaj
Kako v enem letu zmanjšati stroške in povečati dodano vrednost na zaposlenega?
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Zbornica za arhitekturo in prostor izbrala dobitnike letošnjih priznanj
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«
-
UMETNOST2 meseca nazaj
V Galeriji Kresija fotografije rastlinstva umetnice Tilyen Mucik