Connect with us

Arhitektura

Nagrajene najlepše arhitekturne rešitve v Evropi

Objavljeno

dne

Na Dunaju so že četrtič zapored razglasili zmagovalce natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi: MO Museum v Vilni (Litva). Slovenski arhitekti so se tudi letos odlično odrezali. V finalnem izboru so bili namreč kar trije slovenski projekti, zmagovalec v kategoriji večstanovanjskih zgradb pa so oskrbovana stanovanja Murgle, LAB Arhitekti d.o.o., kar dokazuje visoko raven slovenske arhitekture.

Fasada je obraz hiše. Vsaka ima svoj slog in je odraz ljudi, ki živijo v njej. V Baumitu omogočajo, da različne stavbe dobijo različen značaj, ustvarjen iz različnih materialov, struktur, oblik in barv. Leta 2012 so predstavili “Life” – največji in najlepši evropski sistem barv za fasade. Domišljija, izvedba in barve so jih pripeljale do ideje ozaveščati o arhitekturi in dobrem oblikovanju, in tako se je rodil Baumit Life Challenge, natečaj, na katerem že od 2014 vsako drugo leto podelijo nagrade za najboljše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo fasade Baumit. Projekte ocenjuje 13-članska neodvisna strokovna žirija, ki je izbrala nominirance tudi za Baumit Life Challenge 2020, podelitev nagrad pa je bila zaradi pandemije prestavljena na letos. Na spletnem dogodku je vrhunska mednarodna zasedba Baumitovih strokovnjakov in evropskih arhitektov predstavila najboljše projekte in zmagovalce natečaja ter delila svoja profesionalna spoznanja in inovativne ideje. Mednarodna strokovna žirija je med 385 prijavljenimi projekti iz 26 držav izbrala 36 finalistov, izmed katerih je izbrala zmagovalca za vsako kategorijo in krovnega zmagovalca tekmovanja Life Challenge 2020/21. Ta naziv je pripadel projektu MO Museum v Vilni (Litva) v izvedbi arhitektov ‘Studio Libeskind’ in ‘Do Architects’.

Med finaliste so se uvrstili tudi trije slovenski projekti, in sicer v kategoriji enodružinskih stavb Patio no. 1 v Ljubljani (Gabrijelčič Arhitekti), med zgodovinskimi prenovami je blestel grad Štanjel (Zavod za kulturno dediščino), med večstanovanjskimi stavbami pa projekt oskrbovanih stanovanj Murgle (LAB Arhitekti, d.o.o.), Ljubljana, ki je tudi zmagal v tej kategoriji.


Mednarodna strokovna žirija je v obrazložitvi zapisala: »Oskrbovana stanovanja Murgle s svojo harmonično fasado kažejo ‘manj je več’. Arhitekturna rešitev dokazuje, da je lahko tudi varčna rešitev obenem elegantna in funkcionalna. Zaključek fasade je vznemirljiv preplet svetlega ometa v kombinaciji z zlatimi kovinskimi ploščami. Raznolikost fasade je z občutkom usklajena z urbanim okoljem, kar ustvarja prijazen in očarljiv javni prostor.«

Matevž Korošec iz LAB Arhitekti, d.o.o., je takole komentiral nagrado: »Malo presenečeni smo s ponosom sprejeli novico, da je naš projekt zmagal na tekmovnjau Life Challenge 2020 v kategoriji večstanovanjskih stavb. Izbor nominirancev je predstavil sodobno evropsko arhitekturo iz različnih kulturnih okolij, ki izraža velik kreativni potencial, zato je izbor našega projekta za zmagovalca še toliko bolj cenjen in obvezujoč za nadaljnje delo. Zahvala za povabilo in prijetno druženje pa gre tudi organizatorju tekmovanja, družbi Baumit!«

Slovenski arhitekti so bili uspešni tudi na prejšnjih Baumitovih natečajih, saj so leta 2016 poželi dve nominaciji in eno zmago v kategoriji, na podelitvi leta 2018 pa so zmagali v dveh kategorijah. Članica letošnje strokovne žirije je bila tudi slovenska arhitektka Lenka Kavčič, sicer pobudnica festivala Odprte Hiše Slovenije, ki je po izboru povedala:»Arhitektura enodružinske hiše, stanovanjskega bloka, poslovnega objekta ali šole v sebi združuje mnogo več kot zgolj funkcionalnost, trdnost in lepoto. V izbranih materialih se pojavnost arhitekturne misli nadgradi in izpostavi ne samo v vizualnem, ampak tudi v taktilnem smislu. Projekti slovenskih arhitektov so vnovič dokazali, da sodijo v sam evropski vrh s svojimi kreativnimi rešitvami, v katerih koncept gradijo skupaj z estetiko, funkcionalnostjo, trajnostnostjo in odgovornostjo, kar je prepoznala tudi mednarodna žirija.«

Najlepše arhitekturne rešitve v Evropi 2020/21:
Pregled zmagovalnih projektov:

Zmagovalec Life Challenge Life Challenge Award 2020/21:
Mo Museum, Vilna (LT)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/non-residential/2216/mo-museum

Enodružinska stavba: Longitudinal-Axis Home, Budakeszi (Madžarska) https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/single-family-house/2378/longitudinal-axis-house

Večstanovanjska stavba: Oskrbovana stanovanja Murgle, Ljubljana (LAB Arhitekti), Foto: Žiga Lovšin
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/multi-family-residential/2574/murgle-apartments

Nestanovanjska stavba: The Courtyard, Trnava (Slovaška)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/non-residential/2708/the-courtyard

Toplotna (energetska) prenova: Secession, Dunaj (Avstrija)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/historical-renovation/2346/secession

Zgodovinske prenove: Vivienda Alcoba, Alcoba de la Torre (Španija)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/thermal-renovation/2704/vivienda-alcoba

Struktura poudari obliko: Rue Curial, Pariz (Francija)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/stunned-by-texture/2736/rue-curial

Arhitektura

Stanko Kristl in Mihael Dešman prejela platinasti svinčnik, patinasti pa stavba GZS-ja

Objavljeno

dne

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) nagrado platinasti svinčnik namenja Stanku Kristlu in Mihaelu Dešmanu. Prvič bodo podelili patinasti svinčnik, ki gre stavbi Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani arhitekturnega biroja Sadar+Vuga.

Dan arhitektov se je pred dnevi tradicionalno sklenil s podelitvijo nagrad za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Ob podelitvi nagrad ZAPS so v Sodnem stolpu tudi odprli razstavo Slovenska arhitektura in prostor 2021.

Stavba GZS na Dimičevi, ki si je prislužila patinasti svinčnik, je bila ena izmed prvih večjih javnih stavb, katere rešitev je bila pridobljena na natečaju.

Stanko Kristl je eden najvidnejših arhitektov slovenskega modernizma. Na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1954 diplomiral pri Edvardu Ravnikarju in bil med letoma 1954 in 1959 njegov asistent. Nato je bil vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra, ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic doma in tujini.

Kot piše v utemeljitvi, je razvijal konsistentne arhitekturne zgodbe, od urbanizma do stavb z jasno izraženo konstrukcijo vse do detajla in oblikovanja. “V njegovih realizacijah prepoznavamo avtorsko inovativno in disciplinirano izpeljano arhitekturo, v katero je najodločneje vpletel vidik humanega v arhitekturi. Njegove kreacije so vse od časa nastanka pa do danes ostale enako vznemirljive in prepoznavne, saj podajajo avtorske odgovore na eno temeljnih vprašanj arhitekture: kaj je arhitektura v odnosu do človeka,” še piše v utemeljitvi.

Akademik Stanislav Jožef Kristl, dobitnik platinastega svinčnika, je član t. i. izgubljene generacije, ki se je po maturi znašla v drugi svetovni vojni. Šele sredi svojih dvajsetih let je začela študirati. Vendar pa jih je prav zato doletelo ‘srečno naključje’, da so lahko sodelovali pri povojni obnovi in izgradnji nove države, zaradi česar so že kot mladi arhitekti imeli veliko pomembnih projektov; pozneje so jih imenovali (po Stanku Berniku) ‘natečajna generacija’.

Mihael Dešman je eden tistih sodobnih arhitektov, ki v svojih delih posebno pozornost posvečajo razvoju in jasni artikulaciji arhitekturne misli, ki ni usmerjena v analizo preteklosti, ampak je zasidrana v neizprosni vsakdan različnih polj arhitekturnega delovanja, so zapisali v utemeljitvi.

Kot diplomant ljubljanske šole za arhitekturo (1981) je podiplomski študij nadaljeval v Benetkah ter po vrnitvi v domovino začel delovati kot samostojni arhitekt. S Katarino Pirkmajer Dešman je ustanovil arhitekturni atelje Dešman (1983) ter za novi milenij, z nekaj mlajšimi kolegi, biro DANS arhitekti (2004), v katerem deluje še danes. Njegov opus obsega vrsto arhitekturnih projektov, besedil, predavanj, mentorstev, iniciativ, funkcij in angažmajev.

Mihael Dešman, dobitnik platinastega svinčnika. FOTO: ZAPS



Stavba Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bila dokončana leta 1999. Po osamosvojitvi Slovenije je bila ena izmed prvih večjih javnih stavb, katere rešitev je bila pridobljena na natečaju. “Lahko bi rekli, da je projekt stavbe GZS prvi znanilec nove vloge slovenske arhitekture v okviru Evropske skupnosti. Uveljavila se je tudi na mednarodnem področju, njeni protagonisti gradijo, razstavljajo, poučujejo v tujini in so tam tudi nagrajeni,” piše v utemeljitvi.

UKC je projekt, po katerem največ ljudi pozna letošnjega nagrajenca Stanka Kristla. A treba je opozoriti, da je realizacija UKC-ja arhitekturni hibrid. Kristlov je zgolj diagnostično-terapevtski in servisni objekt, posteljni blok pa je delo arhitekta Janeza Trenza. FOTO: MAO

Diplomo ZAPS prejme arhitekt Peter Žargi. Po diplomi na FAGG v Ljubljani se je zaposlil na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij, kjer je na Inštitutu za gradbeno fiziko in konstrukcije deloval 17 let. Leta 1993 je stopil na lastno poslovno pot najprej kot samozaposlen, od leta 2000 pa kot ustanovitelj podjetja Polytechnic, d. o. o. Kot piše v utemeljitvi, njegovo delo pomeni izjemen prispevek k tehniški kulturi sodobne slovenske arhitekture.

Znani so tudi dobitniki zlatih svinčnikov, strokovnih priznanj za dosežke na področjih arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Zlati svinčnik 2021 za odlično izvedbo za Vrtec Kamnitnik prejmejo avtorji Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lasič s soavtorjema Andrejo Zapušek Černe in Damjanom Černetom. Po mnenju komisije je vrtec zgleden primer, da le korenit premislek o temeljnem poslanstvu konkretne arhitekturne naloge lahko ustvari arhitekturno rešitev, ki seže prek urbanističnih, tipoloških in programskih izhodišč.

Zlati svinčnik 2021 za odlično izvedbo prejmeta tudi avtorja Hiše za preprosto bivanje Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger. Hišo odlikujeta izjemna arhitekturna kakovost v njeni večplastnosti in kompleksnosti, ki prepriča s celovitostjo, od umestitve v prostor do reševanja detajla, piše v utemeljitvi.

Dobitniki zlatega svinčnika 2021 za odlično izvedbo pa so tudi avtorji ureditve starega mestnega jedra – Kastre v Ajdovščini Ravnikar Potokar arhitekturni biro in soavtorji Ajdin Bajrović, Matej Fornazarič, Javier Carrera Arias in Mina Gutović. Kot piše v utemeljitvi, se nova zasnova kakovostnega javnega odprtega prostora mesta uspešno prepleta z antičnimi in drugimi zgodovinski sloji.

Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja pa je komisija namenila projektu občinski prostorski načrt Občine Ankaran avtorice Maje Šinigoj in soavtorjev (Nuša Britovšek, Manca Jug, Metka Jug, Leon Kobetič, Nina Lipušček, Uroš Košir, Nina Uršič in Gašper Skalar) med drugim zaradi pomembnega prispevka k sodobnemu metodološkemu pristopu znotraj procesa izdelave prostorskega načrta.

Nagrado častni član ZAPS za leto 2021 prejmejo arhitekti Uroš Lobnik, Metka Sitar, Bogdan Reichenberg (posthumno), Janko Zadravec in Boris Podrecca (Podrecca je že prejel nagrado častni član ZAPS 2017 in s tem postaja dvojni častni član ZAPS) za ustanovitev in uspešen zagon Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo v Mariboru.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

12. FESTIVAL ODPRTE HIŠE SLOVENIJE

Objavljeno

dne

Do otvoritve največjega 12. arhitekturnega festivala OHS 2021 nas loči le še en dan in bo potekal od 17. do 19. septembra 2021.

V programu je več kot 50 objektov, zunanjih ureditev in vodenj, ki si jih lahko ogledate na spletni strani OHS PROGRAM FESTIVALA.

Tema letošnjega festivala »Arhitektura gradi skupnost« je namenjena ključnemu vprašanju današnjega sveta – kako in na kakšen način bomo živeli skupaj? Kakšne prednostne naloge si bomo zastavili kot skupnost, kako bomo ohranjali svoj prostor za prihodnje generacije? Javni in skupen prostor stavb, gledališč, šol, poslovnih objektov, stanovanj, zasebnih hiš in parkov predstavljajo nevidno tkivo, ki družbo povezuje, gradi in ohranja vrednote in sleherniku omogoča vključenost in enakopravnost. Javna arhitektura, javni objekti in odprti prostor so torej zelena nit našega festivala, ki bo ponudil tudi več strokovnih vodenj in najširši javnosti predstavil Plečnikove ureditve, ki so prav letos postale del uradne Unescove svetovne arhitekturne dediščine.

“Odprte hiše” so preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev. Festival Odprte hiše Slovenije vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora.

Lumar Primus-R 150 iEDITION, prva in edina slovenska družinska hiša s certifikatom Active House iz Bruslja.


Pred začetkom festivala je pred dnevi potekal tudi novinarski ogled v Lumar Primus-R 150 iEDITION, prvi in edini slovenski družinski hiši s certifikatom Active House iz Bruslja, ki s svojimi tehnološkimi in arhitekturnimi rešitvami omogoča zdravo in udobno bivanje, v lesu in z obiljem dnevne svetlobe nima negativnih vplivov na okolje.

Pozdravni nagovor direktorice festivala OHS Lenke Kavčič. Na novinarski predstvitvi sta bila gosta tudi Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo / MGRT (levo) in dr. Tomaž Kostanjevec, direktor javne agencije SPIRIT Slovenija (desno), ki sta nagovorila novinarje.
Zbrane novinarje je pozdravil tudi Boštjan Kralj, predstavnik podjetja Lumar IG d.o.o., ki je po uvodnih besedah tudi razkazal izjemen objekt.

Vse o festivalu si lahko ogledate na spletni strani ODPRTE HIŠE SLOVENIJE

Podporniki festivala so Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo:
Direktorat za lesarstvo in javna agencija SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana ter podjetja Baumit d.o.o, Roltek d.o.o., Salonit Anhovo d.d., Velux Slovenija d.o.o., Eternit Slovenija d.o.o. Swiss pearl, Lumar IG d.o.o., Štern Group d.o.o. , M Sora d.d., Riko hiše d.o.o. in Fibran d.o.o.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Razstava SLOWOODLIFE – Bivanje z lesom 2021

Objavljeno

dne

Na najvidnejših mestih po Sloveniji širimo zavest o prednostih bivanja z lesom, kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa.

Na pot po Sloveniji je včeraj krenila razstava “Bivanje z lesom – SLOWOODLIFE”. Po otvoritvenem dogodku v Kranju je te dni na ogled v Supernovi Qlandiji Kamnik. Že 28. julija nadaljuje pot v City Park Celje in potem naprej po najbolj obiskanih slovenskih lokacijah.

“Razstava SLOWOODLIFE – Bivanje z lesom” že več let prispeva k prepoznavanju lesa kot gradbenega in oblikovalskega materiala, ki daje priložnost za izdelavo tako hiš iz lesa kot estetsko dovršenega pohištva oziroma opreme za delo in bivanje. Spodbuja pozitivni odnos do lesa, popularizira kulturo gradnje in rabe lesa ter omogoča kakovostnim proizvajalcem, arhitektom, ponudnikom, oblikovalcem in projektantom, da predstavijo svoje reference širši javnosti.

Na razstavi so predstavljeni najbolj kakovostni slovenski ponudniki lesene gradnje, pohištva in izdelkov iz lesa; vseslovenski road-show dogodek predstavlja izbor kakovostnih lesenih produktov in objektov, postavljenih v različnih geografskih in ekonomskih okoljih; poleg arhitekturne in vsebinske zasnove stanovanjskih, javnih, poslovnih in turističnih objektov, namenja prostor in dialog dizajnerski leseni opremi prostorov, pohištvu in projektom v lesu.
Razstava je večjezična, s slovenskimi, angleškimi in nemškimi vsebinskimi opisi.

Kje jo lahko najdete?
Razstava poteka na najbolj frekventnih lokacijah po vsej Sloveniji: Supernova Kranj, Supernova Kamnik (kjer se nahaja pravkar), City Park Celje, Bobrov center Rogaška Slatina, Aleja – trgovski center Ljubljana, Supernova Nova Gorica, Europark Maribor, City park BTC Murska Sobota … 
V digitalni obliki je na ogled tudi na multimedijskem portalu SLOWOODLIFE. Na tem spletnem mestu je objavljena tudi časovnica po zgoraj naštetih lokacijah.

OB OTVORITVI RAZSTAVE V KAMNIKU (5. JULIJA 2021) SO POVEDALI:

Liljana Vogrinec, direktorica podjetja SLOWOODLIFE, d. o. o.: “Razstava Bivanje z lesom je knjiga zgodb z zelo raznoliko vsebino. Govorijo o dizajnu, estetiki, funkcionalnosti in kakovosti bivanja, imajo pa eno samo rdečo nit: uporabo lesa, naravnega materiala, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju.”

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS: “Slovenija je dežela lesa, bogate in še žive dediščine gradnje iz lesa, pa tudi najsodobnejših tehnologij, lesne industrije in dizajna iz lesa. Kot ekološko prijazna surovina z izjemno širokim naborom lastnosti in uporabnosti predstavlja vrhunski material za industrijsko predelavo. Zaradi estetskih, strukturnih in okoljskih značilnosti je eden najpomembnejših materialov, ki omogoča gradnjo stanovanjskih, javnih in gospodarskih objektov pa tudi izdelavo pohištva in modernih oblikovnih izvedb dizajna za sodobnega uporabnika.”

Dr. Tomaž Kostanjevec, direktor javne agencije SPIRIT Slovenija:”Slovenci ohranjamo bogata tradicionalna znanja o obdelavi lesa, pospešeno razvijamo najnovejše tehnologije, v ospredje pa vse pogosteje postavljamo tudi odličnost oblikovanja. Prepričan sem, da lahko s takim pristopom, predvsem pa s premišljeno, kreativno in trajnostno uporabo lesa, ki vodi k inovativnim in funkcionalnim rešitvam, ustvarimo blagovne znamke, izdelke in storitve najvišje vrednosti, ki bodo svoj uspeh potrdile tako doma kot v tujini.”

Dušan Waldhütter, urednik in soustanovitelj portala SLOWOODLIFE: “Uporaba lesa na številnih področjih bivanja izpričuje štiri zgodbe, ki so nas zelo pomembne. V nacionalnem pogledu je les strateško pomembna naravna dobrina, v gospodarskem pogledu nudi les številne poslovne priložnosti našim podjetjem, ki jih lahko udejanjajo tako na domačem ko tujih trgih. V uporabniškem pogledu nam daje les izdelke, ki v vseh segmentih povečujejo kakovost bivanja, nenazadnje pa nam v okoljskem pogledu nudi priložnost za razogličenje. Les torej slovenski družbi prinaša izjemne koristi in bi jih še več, če bi ga še bolj uporabljali.”

O RAZSTAVI NA KRATKO:
Organizacija in izvedba:  SLOWOODLIFE, d. o. o.
Pokrovitelji razstave: Direktorat za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, in javna agencija SPIRIT Slovenija; Partner razstave: Geberit

Nadaljuj z branjem
DOGODKI3 tedni nazaj

Strateško povezovanje družb Lumar in iQwood Od hloda do hiše – vzpostavljanje slovenske lesno predelovalne verige

Podjetje Lumar, vodilni slovenski proizvajalec skoraj nič-energijskih montažnih objektov, ki je s svojimi inovativnimi in okolju prijaznimi rešitvami že skoraj...

DOGODKI3 tedni nazaj

6. konferenca trajnostne gradnje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je nedavno organiziralo že 6. konferenco trajnostne gradnje, ki jo je spremljalo več kot...

DOGODKI1 mesec nazaj

Največji proizvajalec gospodinjskih aparatov Haier sedaj tudi v Sloveniji

Blagovna znamka Haier je prisotna na vseh petih celinah, v več kot 160 državah, v katerih ima 25 industrijskih parkov,...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

Družba JUB v roke avstralskemu Duluxu

Delničarji družbe Jub, premaznika iz Dola pri Ljubljani, so sprejeli ponudbo 5500 evra za delnico družbe, kolikor za prevzem ponuja...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

V kompleksu Schellenburg ne bo kulturne dvorane

Ljubljanski mestni svetniki so pred dnevi kljub nasprotovanju dela opozicije podprli sklepa o lokacijski preveritvi za območji nekdanjega Kolizeja in...

DOGODKI1 mesec nazaj

JUB med prejemniki priznanj najboljšim inovatorjem v osrednjeslovenski regiji

V organizaciji GZS Zbornice osrednjeslovenske regije je nedavno v Ljubljani potekala podelitev priznanj za najboljše inovacije v osrednjeslovenski regiji v...

Materiali2 meseca nazaj

VSE UMETNE SNOVI MED SEBOJ NISO ENAKE

Prijaznost do okolja, trajnost in ohranjanje virov tvorijo kakovost izdelkov Geberit. To načelo velja tudi za uporabo umetnih snovi. Podjetje...

DOGODKI2 meseca nazaj

200. rojstni dan Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”....

Slovenija2 meseca nazaj

Mednarodni dan bele palice: ogromno javnih objektov pri nas ni prilagojenih slepim in slabovidnim

Mednarodni dan bele palice, simbola neodvisnega življenja slepih in slabovidnih, poteka tako kot svetovni dan vida v znamenju pozivov k...

Interier2 meseca nazaj

Prenova salona IZI Mobili v Mengšu

Prenova je zajemala zunanjost in notranjost salona ter zamenjavo razstavljenih kosov pohištva (eksponatov). V prenovljenem salonu si lahko od blizu ogledate...

POPULARNO