Obeležujemo 150-letnico Plečnikovega rojstva

Po nekaj uvodnih dogodkih smo še uradno vstopili v Plečnikovo leto. Mineva 150 let od rojstva tega najvidnejšega slovenskega arhitekta, ki je s svojimi brezčasnimi zamislimi zaznamoval tri prestolnice – Ljubljano, Dunaj in Prago.  

V prihodnjih dneh naj bi na strani Ministrstva za kulturo zaživela tudi spletna stran, ki bo omogočala vpogled v številne dogodke po vsej Sloveniji, sicer pa si že v Plečnikovi hiši že možno ogledati razstavo “Plečnik in pika. Stripovska oživitev arhitekturnega mojstra“, ki osvetljuje nastajanje biografskega stripa o Plečniku. Strip bo zaradi izjemnega odziva javnosti ob odprtju razstave doživel že svoj prvi ponatis.

V hiši, v kateri je arhitekt živel in delal dobrih 35 let, so že v petek na ogled postavili začasno razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja nastajanje biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Na dan Plečnikovega rojstva pa so zainteresirane skupine vodili po hiši, ki je bila pred leti obnovljena v duhu ohranitve čim bolj pristnega bivalnega in delovnega okolja Jožeta Plečnika.

Razstava ob vpisu na Unescov seznam
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bodo Plečnikovo leto začeli slaviti v torek s pogovorom na temo Oblikovanje mesta po meri človeka – dela Jožeta Plečnika v Ljubljani. Pogovor bo posvečen obletnici arhitektovega rojstva, obenem bo uvod v februarsko razstavo o vpisu arhitektovih del na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Plečnik je v skladu z osebno, globoko humano vizijo preoblikoval mesto v dialogu z že obstoječimi konteksti, vnašal nove vsebine in postavil človeka v središče javnega prostora. V mestu je razvil orientacijo, nove urbane potenciale in omogočil raznoliko uporabo prostora, so zapisali v MAO.

Med starim in novim
Vpis izbranih Plečnikovih del na Unescov seznam pomeni pomembno zavezo za uspešno delo na področjih vrednotenja, ohranjanja in upravljanja njegove dediščine tudi v prihodnje, še dodajajo. Zato v Plečnikovem letu pripravljajo več razstav. Poleg že omenjene razstave o vpisu Plečnikovih del na Unescov seznam bo majski Bienale oblikovanja (BIO 27) v okviru produkcijske platforme med drugim tematiziral potencial Plečnikovih pristopov za vključevanje vernakularnih elementov v sodobno oblikovanje, v oktobru pa pripravljajo razstavo Stari – novi svet: Jože Plečnik in njegov milje.

Cankarjev dom v Ljubljani se je v poklon obletnici Plečnikovega rojstva ob koncu tedna svetlobno odel v oranžno, ki je ena izmed vodilnih barv v koloritu stavbe, arhitekturnega dosežka Plečnikovega učenca Edvarda Ravnikarja. Poleg tega bodo v sodelovanju z MAO maja v Mali galeriji CD odprli razstavo fotografij Plečnikove Ljubljane.

Razpet med tremi prestolnicami
Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Ko je končal študij in študijsko bivanje v Italiji, se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

Ena pomembnejših stavb v Ljubljani je domovanje Narodne in univerzitetne knjižnice, s katero je ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami je zasnoval prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.

Edino Plečnikovo delo v Mariboru
V Umetnostni galeriji Maribor so pripravili ogled grobnice Družbe Jezusove, edinega ohranjenega Plečnikovega dela v mestu. Na pokopališču na Pobrežju je umetnostna zgodovinarka Mojca Štuhec predstavila grobnico ter druga načrtovana, nerealizirana in odstranjena Plečnikova dela v Mariboru.

Leta 1923 je Plečnik s svojim učencem Francetom Tomažičem izdelal načrte za novo cerkev sv. Marije Magdalene, a je projekt ostal nerealiziran. Na začetku 30. let preteklega stoletja je sodeloval z mariborskimi jezuiti ter zanje pripravil načrte za kapelo Srca Jezusovega in celostno ureditev samostana s cerkvijo; uresničena je bila le ureditev kapele. Po njegovi zamisli so uredili tudi skupno grobnico na magdalenskem delu pobreškega pokopališča. Arhitekt je izrisal tudi dve različici Maistrove grobnice, ki nista bili uresničeni, med urbanističnimi zasnovami Slomškovega trga pa je mogoče še danes prepoznati Plečnikovo ovalno zasnovo okoli stolne cerkve Janeza Krstnika, ki simbolizira mejo prvotnega mariborskega mestnega pokopališča.

Plečnik je umrl leta 1957 na svojem domu v Trnovem. Tudi petdeseto obletnico njegove smrti leta 2007 je država zaznamovala s Plečnikovim letom.