Napovedane spremembe gradbenega zakona: hitrejši postopki in več fleksibilnosti

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predstavilo predlog novega gradbenega zakona, s katerim želi skrajšati postopke, poenostaviti legalizacijo starejših objektov in omogočiti več fleksibilnosti pri začetku gradnje. Zakon je v obravnavi v državnem zboru in bi lahko pomenil pomembno spremembo za investitorje, projektante in vse, ki se srečujejo z gradnjo ali prenovo.

Po besedah ministra Jožeta Novaka je cilj jasen: s strokovnimi rešitvami do hitrejših odločitev in manj birokracije. Ključna novost zakona je uvedba enotnega 30-dnevnega roka za izdajo vseh soglasij in mnenj, potrebnih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Če soglasje v tem roku ni izdano, bo upravna enota lahko zahtevala odgovor v dodatnih 15 dneh. Če ga še vedno ne bo, se bo to štelo kot soglasje – torej kot tiha odobritev, kar bo bistveno pospešilo postopke.

Digitalizacija postopkov in večja prilagodljivost na terenu

Pomembna sprememba je tudi postopno uvajanje elektronskega sistema za oddajo vlog, ki bo po načrtih dokončan do začetka prihodnjega leta. Novost je tudi, da elektronske vloge ne bo več treba tiskati in vlagati tudi v papirni obliki, kot je bilo doslej.

Za enostavne objekte, kot so manjši pomožni objekti ali začasne lope, po novem ne bo več treba prijaviti začetka gradnje. Obvezna pa bo prijava pri manjših rekonstrukcijah. Predvideni so tudi manjši dopustni odkloni – do en meter – v horizontalni ali vertikalni smeri pri postavitvi objekta na terenu, brez potrebe po novi vlogi za dovoljenje. Tako bi se izognili dodatnim zapletom, če se gradnja zaradi dejanskega stanja na terenu rahlo odmika od projektne dokumentacije.

Poenostavljena legalizacija starejših objektov in jasnejša pravila

Zakon prinaša tudi pomembno novost glede legalizacije starejših objektov. Po novem bo domneva, da ima stavba izdano gradbeno dovoljenje, veljala za vse objekte, zgrajene pred 1. januarjem 1995 – seveda pod pogojem, da je bil zanje plačan komunalni prispevek in da zanje ni bila izdana odločba o odstranitvi. Doslej je ta meja veljala le za objekte, zgrajene pred koncem leta 1967.

Predlagana sprememba predvideva tudi, da veljavnost gradbenega dovoljenja ne bo več vezana na prijavo začetka gradnje, temveč na dejanski začetek del, kar pomeni večjo varnost za investitorje.

Zakon vključno s popoplavnimi izkušnjami prinaša tudi možnost hitre rekonstrukcije v primeru naravnih nesreč. Vsi javni investitorji, ki bodo gradili zahtevnejše objekte, pa bodo morali projekte izvajati z uporabo informacijskega modeliranja gradnje (BIM).

Po novem bo jasneje določena tudi delitev odgovornosti med občinskimi in državnimi inšpektorji: prvi bodo preverjali skladnost z občinskimi prostorskimi akti, drugi s predpisi države.

Predlog zakona sledi usmeritvi k digitalizaciji, preglednejšim postopkom in večji pravni predvidljivosti, kar bi lahko dolgoročno pripomoglo k učinkovitejšemu načrtovanju in izvedbi gradbenih projektov po vsej Sloveniji.