Kulturni center Izola: za ambiciozen projekt (še) ni soglasja

Izolski župan Milan Bogatič je v sporočilu za javnost ponovil že večkrat izrečeno oceno, da je projekt Istrskega kulturnega centra za Izolo prevelik. Zavzema se za gradnjo novega objekta na mestu zdajšnjega kulturnega doma.

Iz izolskega odbora SD-ja so včeraj sporočili, da še podpirajo gradnjo na območju Male opreme. Projekt kulturnega centra, ki bi stal na območju nekdanje tovarne Mala oprema in bi zadoščal potrebam obalno-kraške regije, je nastal, ko so se štiri obalne občine potegovale za naziv Evropska prestolnica kulture. Ker sta ta projekt pridobili Gorica in Nova Gorica, v Izoli ne morejo več računati, da bo država pokrila več kot polovico naložbe, v Kopru, Piranu in Ankaranu pa projekta ne nameravajo sofinancirati, so pojasnili na občini Izola.

Razmišljanja o novi lokaciji sprožila ogorčenje
Župan Milan Bogatič je ugotovil, da na pomoč že tako obremenjenih sosednjih občin ne more računati. V javnosti se je pojavila tudi govorica, da je nova vlada sredstva iz državnih razvojnih programov preusmerila v Novo Gorico in Ljubljano. Poleg tega je izolski župan prepričan, da bi za takšno investicijo morali zbrati več kot 25 milijonov evrov, kar je za Izolo sanjski znesek. Sam pa je dodal tudi pomisleke o primernosti lokacije ob morju, češ, da to območje večkrat poplavlja morje. »Pogovarjamo se o možnosti, da bi nov objekt gradili na območju starega kulturnega doma, ki ni neposredno ob morju. Tako bi zmanjšali poplavno ogroženost, znižali stroške gradnje in vzdrževanja,« je izjavil  župan.

S takšno odločitvijo je povzročil ogorčenje v velikem delu kulturnih institucij, saj so v tem  centru predvideli prostore za delovanje glasbenih in plesnih skupin, za pihalni orkester, glasbeno šolo in drugo kulturno dejavnost.

V stranki SD, ki ima v občinskem svetu dva predstavnika, so izrazili začudenje nad to odločitvijo. Kot so zapisali, bi morali o usodi tako pomembnega prostora sprožiti širšo razpravo. Spomnili so, da so v preteklosti že obravnavali različne možnosti za umestitev kulturnega centra in da je več dokumentov za projekt potrdil občinski svet. Poudarili so, da je izbrana rešitev Ark Arhitekture Krušec na arhitekturnem natečaju plod večletnega dela strokovnjakov.

Projekt ni plod prejšnjega župana

Martina Gamboz, ki je nekaj časa vodila urad za družbene dejavnosti in skrbela za pripravo projekta, je odločno zanikala, da je to projekt prejšnjega župana, saj so ga v občini začeli pripravljati veliko prej. Zanikala je, da bi bil objekt poplavno ogrožen, saj so pridobili posebno študijo o poplavni varnosti. Prav tako je zanikala, da bi bilo mogoče resno govoriti o končni ceni kulturnega centra, saj je šlo šele za idejno rešitev, v kateri so skušali rešiti prostorske probleme velikega dela izolske kulture. Zato je natečajna rešitev predvidevala kar 7.900 kvadratnih metrov povšin, ki bi jih lahko tudi bistveno zmanjšali, celo na pol in objekt znižali za eno ali dve nadstropji.

“Možno je poiskati cenejšo rešitev”
Arhitekt Tomaž Krušec je ob predstavitvi koncepta dejal, da je lokacija “ena najboljših, ki bi si jih lahko zamislili”, saj ni v starem mestnem jedru, temveč v neposredni bližini, med morjem in mestnim drevoredom. Prepričan je, da je “idealna za veliko javno zgradbo z javnim zunanjim prostorom”.

Zapisali so, da župan lokacije “ne more samovoljno označiti za neprimerno in predlagati premika na drugo lokacijo” in da “argument poplavne ogroženosti ne zdrži, saj so natečajne rešitve morale upoštevati jasne smernice Inštituta za vodarstvo”. Ob tem so dodali, da ne bodo “trmasto vztrajali” pri izbrani rešitvi in da je mogoče poiskati cenejšo rešitev.