V 58. letu starosti nepričakovano umrla Koyo Kouoh, kustosinja Beneškega bienala 2026

Svet sodobne umetnosti je pretresla novica o nenadni smrti Koyo Kouoh, cenjene umetnostne kustosinje in izvršne direktorice Muzeja sodobne afriške umetnosti Zeitz MOCAA v Cape Townu. Kouoh, rojena leta 1967 v Kamerunu, je bila prva Afričanka, ki so jo povabili k vodenju Beneškega umetniškega bienala, enega najpomembnejših svetovnih umetnostnih dogodkov. Umrla je 10. maja, stara 58 let. Po navedbah njenega moža Philippa Malla je bil vzrok smrti rak, ki so ga odkrili šele pred kratkim, poroča The New York Times.

Novico o njeni smrti je prvi objavil Zeitz MOCAA, kjer je Kouoh od leta 2019 opravljala vlogo izvršne direktorice in glavne kustosinje. V objavi muzeja vzrok smrti ni bil naveden.

Beneški bienale ostaja brez ključne vizionarke

Iz Beneškega bienala so sporočili, da so globoko pretreseni: »Z izjemno predanostjo, intelektualno natančnostjo in vizijo se je posvečala pripravam na 61. izdajo bienala, katerega tematiko naj bi predstavila 20. maja letos v Benetkah.« Kouoh je bila na mesto glavne kustosinje imenovana decembra 2023. Bienale bo potekal med aprilom in novembrom 2026.

Vodilna osebnost afriške umetnosti in glasnica panafrikanizma

Koyo Kouoh je svojo izobraževalno pot nadaljevala v Zürichu, kjer je živela od mladosti. Bila je mednarodno priznana zaradi svojega angažmaja na področju sodobne afriške umetnosti ter neomajne podpore panafrikanizmu v umetniškem svetu. Revija ArtReview jo je med letoma 2014 in 2022 dosledno uvrščala med 100 najvplivnejših osebnosti v sodobni umetnosti, The New York Times pa jo je označil za eno najvidnejših afriških kustosinj in umetnostnih menedžerk.

Njena najbolj odmevna razstava v zadnjih letih je bila Ko nas vidijo: Stoletje črnske figuracije v slikarstvu (2022), ki jo je navdihnila istoimenska Netflixova miniserija režiserke Ave DuVernay. Razstava je raziskovala, kako se črnsko telo prikazuje in dojema v umetnosti ter v širšem družbenem kontekstu.

Neizbrisna zapuščina

»Njena smrt pušča neizmerno praznino v svetu sodobne umetnosti in v mednarodni skupnosti umetnikov, kustosov in mislecev, ki so jo imeli priložnost poznati, sodelovati z njo in občudovati njeno izjemno človečnost ter intelektualno predanost,« so še zapisali organizatorji bienala.

Sožalje ob njeni smrti je izrazila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je poudarila, da je z njeno prezgodnjo smrtjo nastala velika vrzel v umetniškem svetu.