Dražbena hiša Sotheby’s bo 20. novembra v New Yorku ponudila delo Maurizia Cattelana z naslovom Komik. Ocenjujejo, da bo prodana za 1 do 1,5 milijona dolarjev. Delo je razdelilo mnenja in postavilo pod vprašaj vrednost umetnosti.

Znamenita provokativna skulptura Maurizia Cattelana, banana, ki jo je na steno prilepil z lepilnim trakom na umetniškem sejmu Art Basel leta 2019, bo 20. novembra ponujena na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku. Galerija Perrotin je Komika prvič ocenila na 120.000 dolarjev, ko je bil leta 2019 prodan na sejmu Art Basel v Miamiju, v Sotheby’s pa računajo, da bodo za delo iztržili do 1,5 milijona dolarjev.

Prodajali bodo certifikat in navodila za razstavljanje
Na dražbi ne bodo prodajali materialnega dela, ampak certifikat o avtentičnosti in s tem pravico do ideje, kar pomeni, da je fizično banano mogoče zamenjati. Kot delo konceptualne umetnosti Komik sestoji iz certifikata o avtentičnosti ter podrobnih navodil za pravilno razstavljanje. Delo je Cattelan zasnoval v nakladi treh izvodov in dveh poskusnih odtisov. En primerek hranijo v Muzeju Solomona R. Guggenheima v New Yorku.

Cattelan je v pogovoru za The Art Newspaper o delu povedal: “Zame Komik ni bil šala, ampak iskren komentar in razmislek o tem, kaj cenimo. Na umetniških sejmih sta v ospredju hitrost in posel. Zato sem na to gledal takole: če bi moral biti na sejmu, bi lahko prodal banano, kot drugi prodajajo svoje slike. Tako bi lahko igral znotraj sistema, vendar po svojih pravilih.“

Prodaja dela na dražbi kot dokončna uresničitev konceptualne ideje
Komika je mogoče umestiti med dela, kot je Fontana Marcela Duchampa, porcelanast pisoar, postavljen na podstavek in podpisan s psevdonimom leta 1917, s katerim je umetnik poskušal na novo opredeliti, kaj vse je lahko umetnost. Vodja Sothebyjevega oddelka za sodobno umetnost v Ameriki David Galperin je za izjavi zapisal: “Če se Komik v svojem bistvu sprašuje o samem pojmu vrednosti umetnosti, potem bo prodaja dela na dražbi novembra letos dokončna uresničitev njegove bistvene konceptualne ideje – javnost bo končno imela besedo pri odločanju o njegovi pravi vrednosti.“

“Najvplivnejša in najradikalnejša umetniška dela v zadnjem stoletju so imela moč, da so temeljito spremenila dojemanje same narave umetnosti. V tem duhu je Komik izzivalno delo čistega genija. V njem se prepletata globoka kritična misel in subverzivna duhovitost, gre za odločilno delo umetnika in generacije. Cattelan je z eno samo briljantno gesto zamajal temelje umetniškega sveta in umetnost postavil v središče popularne kulture,” je še zapisal Galperin.

Delo v petih letih zaslovelo v časopisih in na razstavah
Delo je bilo leta 2019 objavljeno na naslovnici časopisa The New York Post, pred koncem sejma Art Basel pa so ga morali zaradi velike množice obiskovalcev umakniti z razstave. Banana je bila od tedaj že dvakrat pojedena – enkrat v sklopu performansa z naslovom Lačni umetnik, drugič jo je pojedel lačen študent, ki je olupek prilepil nazaj na steno.

Komik bo pred dražbo predstavljen 28. oktobra v New Yorku, nato pa bo na ogled še v Londonu, Parizu, Milanu, Hongkongu, Dubaju, Tajpeju, Tokiu in Los Angelesu. V New Yorku bo ponovno od 8. novembra pa do dražbe.

Ilustratorka Hana Stupica je bila od ranega otroštva obdana z likovno umetnostjo. Opazovala je slike dedka Gabrijela, ter ilustracije babice Marlenke in matere Marije Lucije. Razstava v galeriji Velenje bo na ogled do 12. oktobra.

V Galeriji Velenje danes odpirajo razstavo z naslovom Stupica – od dedka do vnukinje, na kateri skušajo pokazati, kako so na Hano člani umetniške družine skozi generacije prenesli umetniško znanje in navdih. Postavitev poudarja medsebojno povezanost družine in kako je ta vplivala na razvoj Hane kot umetnice. Obiskovalci bodo lahko videli, kako so družinski vplivi oblikovali Hanin edinstveni slog in umetniški izraz, ki pa ga umetnica vseeno kljub družinski likovni tradiciji pelje tudi v svojo avtorsko smer nezgrešljive poetike.

Ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev
Hana Stupica se je rodila leta 1988 v Ljubljani. Njena babica Marlenka in mama Marija Lucija se uvrščata med najvidnejše slovenske ilustratorke, njen dedek Gabrijel je zapisan v kanon slovenskega modernizma, oče Jeff Pivač pa je grafični oblikovalec.

Že med študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je ustvarjala za reviji Ciciban in Cicido, že za prvi večji ilustratorski projekt, diplomsko delo, pa je leta 2014 prejela nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače stanovsko priznanje. Kot najmlajša dobitnica je prepričala s slikanico Rokavička.

Njene ilustracije so objavljene v knjigi Anje Štefan Svet je kakor ringaraja in antologiji Medvedi in medvedki. Ilustrirala je Schönwertove pravljice in slikanico Anje Štefan Zajčkova hišica, za katero je oblikovala tudi likovno zasnovo lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Tako Rokavička kot Zajčkova hišica sta bili nominirani za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Rokavička pa tudi za Levstikovo nagrado.

Izjemna pozornost do detajlov, pravljični svet prepoznavne avtorske poetike
Ilustracijo Hane Stupica odlikuje pozornost do detajlov, s katerimi oživlja svoja živalska bitja, ki jih antropomorfizira tudi z edinstvenimi razkošnimi draperijami. Njene živali so vedno tako bitja pravljic, kot take pa nosilke metaforičnih sporočil zgodbe, kot prava bitja iz divjine, kakršna, če imamo srečo, zares lahko srečamo v naravi. Je ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev.

V Galeriji Kresija se je odprla razstava Tilyen Mucik z naslovom Rastlinsko. Umetnica se v reprezentaciji najrazličnejših rastlinskih vegetacij ključno naslanja na medij fotografije – natančneje, analogne fotografije.

Medij fotografije je za umetnico nekakšen vmesnik za ohranjanje zadostne distance do njenega subjekta – rastline, je ob razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Miha Colner.

Na križišču umetnosti in botanike
V ciklusu Rastlinsko Tilyen Mucik stopi korak naprej od klasične fotografske podobe, saj za nosilce izbranih del uporabi rastlinske liste. Njen fotografski postopek je analogen, pri čemer se osredinja na eksperimentalne načine tiska podob in uporablja organska barvila. Njene podobe so nato izpostavljene različnim zunanjim dejavnikom, še zlasti svetlobi, ki odrejajo njihovo nadaljnje življenje, na katero umetnica nima več odločilnega vpliva. V svoji umetniški praksi, še zlasti pa v tem novem delu, tako dosledno združuje polja, kot so biologija, botanika in kemija, našteva umetnostni zgodovinar.

o njegovih besedah novejšo prakso umetnice v prvi vrsti zaznamuje nepopolnost eksperimentalnega fotografskega procesa kot tudi nepopolnost organskih oblik, ki so integralni del rastlinskega sveta in predstavljajo nasprotje človeški težnji in zmožnosti ustvariti skoraj popolno simetrijo in geometrijo.

Razstava Rastlinsko je zasnovana kot nekakšen fotografski herbarij v prostoru, v katerem prevladujejo umetelne simetrije. Njena dela tako neizogibno napeljujejo na ambivalentno razmerje med človeško kulturo in samoniklo naravo kakor tudi na paradoks njune prepletenosti; v svojih delih namreč večinoma upodablja sobne in vrtne rastline, ki so pogosto plod biološke genetike. Razstava torej v simetričnem in skrbno oblikovanem redu spominja tako na vrt kot na herbarij, pri tem pa namiguje na večplasten odnos med človekom in njegovim okoljem. Na eni strani človek želi ukrotiti naravne procese in si jih podrediti v svojo korist, na drugi strani pa je vedno znova očaran nad divjostjo, okrutnostjo, trdoživostjo in samovoljo narave, je še med drugim zapisal Colner.

Tilyen Mucik (1995) je vizualna umetnica, ki v svoji ustvarjalni praksi dejavno raziskuje botanično fotografijo, alternative fotografske postopke ter rastlinska barvila. V svojih delih naslavlja različne načine reprezentacije rastlinja skozi medij fotografije v razširjenem polju. Diplomirala je na Fakulteti za aplikativne vede VIST v Ljubljani (2018) in magistrirala iz fotografije v programu Oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2022). Razstavlja od leta 2011. Živi in ustvarja v Ljubljani.