V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v zadnjih letih sistematično uvajajo trajnostne razstavne konstrukcije, kljub temu pa se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja nabral obsežen arhiv razstavnih elementov. Iz tega se je razvila ideja o knjižnici, v kateri bi bili materiali dostopni za izposojo in ponovno uporabo. Platformo, ki bo omogočala kroženje rabljenih elementov, nameravajo javnosti odpreti junija prihodnje leto.

MAO je predstavil pilotni projekt Platforma rabljenih materialov, katerega cilj je vzpostaviti zgled krožnega gospodarstva v kulturnem sektorju. Osrednji del projekta je zasnova knjižnice, ki bo institucijam in ustvarjalcem omogočala izmenjavo ter izposojo razstavnih konstrukcij in drugih elementov, ki so zaključili svojo primarno funkcijo. Sredstva za izvedbo so pridobili na javnem razpisu.

Direktorica muzeja Maja Vardjan je ob predstavitvi poudarila, da muzej letno pripravi veliko razstav, pri čemer nastajajo različne konstrukcije in prototipi, ki kasneje predstavljajo relevanten potencial za ponovno uporabo. »V zadnjem desetletju skrbno načrtujemo trajnostne razstavne sisteme, ki jih lahko vračamo na izvorna mesta. Vendar pa se je od devetdesetih let v več kot 500 kvadratnih metrih neizkoriščenega grajskega prostora nabralo ogromno materiala. Prav ta zaloga nas je spodbudila k vzpostavitvi knjižnice, kjer bi bili materiali pregledno predstavljeni in dostopni za izposojo,« je pojasnila.

Razpis je bil, kot dodaja Vardjan, idealna priložnost za razmislek o presežkih, ki se ne pojavljajo le v MAO, temveč tudi v drugih kulturnih ustanovah – denimo pri gledališčih, kjer so ravno tako prisotni veliki izzivi skladiščenja scenografskih elementov.

Sredstva so prejeli v okviru javnega razpisa Zeleni prehod v kulturi 2024–2026, ki ga financira ministrstvo za kulturo iz podnebnega sklada ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

“Samo prečno delovanje je najučinkovitejše”

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da je to prvič, da kulturno ministrstvo neposredno črpa sredstva iz podnebnega sklada za podporo trajnostnim praksam. Po njenih besedah je to korak v smeri držav, ki razumejo, da je največji učinek mogoče doseči le z medsektorskim povezovanjem. Kulturna in okoljska politika sta po njenem naravna zaveznika, saj obe nagovarjata javnost in soustvarjata spremembe v načinu razmišljanja.

Ministrica je izpostavila, da številne kulturne ustanove že danes delujejo relativno trajnostno zaradi omejenih sredstev, kar pogosto pomeni ponovno rabo obstoječih elementov. Projekt MAO v višini dobrih 69.000 evrov pa bo omogočil dodatno sistematično recikliranje razstavnih materialov in širjenje zavedanja o pomenu trajnostne prakse v kulturi.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dodal, da je projekt pomemben predvsem kot začetek dolgoročnega združevanja kulturnega sektorja, trajnostnega razvoja in zelenih tehnologij, čeprav sredstva morda niso visoka.

Javnosti in ustanovam na voljo junija 2026

V MAO so poleti začeli urejati zbirko materialov, ki so primerni za izposojo, izmenjavo ali ponovno uporabo. Trenutno poteka popis obstoječih elementov in vnos v digitalno bazo. Junija 2026 bo platforma odprta za posameznike ter kulturne organizacije, ki želijo trajnostno uporabljati razstavne materiale.

Za ponazoritev delovanja so v muzeju pripravili vzorčno instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki prikazuje širok nabor materialov – od lesa, keramike, opeke in stekla do razstavnih konstrukcij, primernih za nadaljnje umetniške ali prostorske posege.

Projekt nastaja v sodelovanju s podjetjem Arde – zelena preobrazba poslovanja, Društvom Pekinpah in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ob podpori domačih in mednarodnih strokovnjakov s področja trajnostne preobrazbe, arhitekture in oblikovanja.

V Avditoriju Portorož je ta vikend potekala že 42. mednarodna konferenca Piranski dnevi arhitekture (PIDA), tokrat pod naslovom »Je arhitektura nevtralna?«. Kot poudarja predsednica organizacijskega odbora PIDA Maja Ivanič, tema izpostavlja dejstvo, da arhitektura nikoli ni sama sebi namen, temveč aktivno soustvarja pogoje bivanja in vpliva na način, kako uporabljamo prostor.

Po njenih besedah je ključno, da tudi širša javnost razume razliko med kakovostno in nekakovostno arhitekturo:
»Dobra arhitektura temelji na raznolikosti in spoštovanju kulturne identitete, medtem ko slaba arhitektura obliko postavlja pred uporabnost in širši družbeni interes.«

Prostor kot skupna vrednota, poudarja Ivanič, zahteva odgovorno ravnanje vsakega posameznika, še posebej v času vse hitrejših prostorskih in okoljskih sprememb.

Mednarodni dogodek z eno najdaljših tradicij v Evropi

Piranski dnevi arhitekture sodijo med arhitekturne dogodke z najdaljšo tradicijo na svetu – neprekinjeno potekajo od leta 1983, na pobudo slovenskih arhitektov. Letošnjo konferenco spremlja častno pokroviteljstvo Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, kar dogodku dodatno potrjuje prestiž in strokovno težo.

Ob konferenci se v razstavišču Monfort odpira tudi tradicionalna Razstava nagrade Piranesi, na kateri je letos predstavljenih 87 arhitekturnih projektov iz evropskih držav, izbranih s strani nacionalnih in študentskih selektorjev. Na ogled so tudi rezultati študentske delavnice PIDA 2025.

Glavna nagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak (OKKA arhitekti)

Na osrednji podelitvi nagrad v soboto je mednarodna žirija letošnjo glavno nagrado Piranesi podelila madžarskemu biroju OKKA arhitekti za projekt Hiša in čebelnjak, ki stoji v okolici Blatnega jezera.

Avtorja projekta, Peter Szabo in Emese Galamb, sta v zasnovi subtilno prepletla tradicionalne lokalne gradbene prakse in sodobne arhitekturne principe. Žirija v obrazložitvi izpostavlja prepoznaven dialog med materiali in prostorskimi koncepti:

»Novi betonski zidovi po izraznosti spominjajo na lokalne tehnike zbite zemlje s sledovi obstoječih kamnitih zidov. Prefinjen tektonski izraz briše mejo med notranjostjo in zunanjostjo ter omogoča doživljanje vaške krajine iz notranjosti hiše.«

Projekt odlikuje natančno razumevanje konteksta, premišljena raba materialov in arhitektura, ki povezuje krajinsko identiteto z bivalnimi potrebami sodobnega uporabnika.

Mednarodni priznanji in študentska nagrada

Poleg glavne nagrade sta bili podeljeni tudi dve mednarodni priznanji:

• Prvo priznanje Piranesi:
  Projekt Pokopališče Ankaran
  Arhitektura: VOID arhitektura, krajinska zasnova: studio AKKA
  Projekt odlikuje občutljiva interpretacija prostora spomina ter izčiščena integracija arhitekture in krajine.
• Drugo priznanje Piranesi:
  Center kreativnih industrij in inovacij Ložionica ter stavba e-uprave, Beograd
  AKVS arhitektura
  Žirija je izpostavila urbani vpliv projekta, ki uspešno revitalizira industrijsko dediščino in jo reinterpretira za sodobne programe.

Študentsko priznanje Piranesi 2025 je prejela Ela Grasselli za projekt Dve dolgi hiši, ki je po oceni žirije izstopal po konceptualni jasnosti in prostorski občutljivosti.

Razstava v Monfortu odprta do 30. decembra

Razstava Nagrade Piranesi 2025 je v razstavišču Monfort na ogled do 30. decembra, obiskovalcem pa ponuja vpogled v najnovejše trende evropske arhitekture, nagrajene projekte ter sveže študentske interpretacije prostora.

V Avditoriju Portorož pod častnim pokroviteljstvom Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, bo 22.novembra potekala 42. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture. Arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu se odvija vse od leta 1983 na pobudo in v organizaciji slovenskih arhitektov.

Naslovna téma 42. PIDA konference je JE ARHITEKTURA NEVTRALNA?

Letošnji PIDA predavatelj, prof. Miha Dešman, je zapisal: »Arhitekti štejemo svojo stroko za avtonomno disciplino, ki je zavezana svojim notranjim pravilom. To je do določene mere res, saj gre za specifično disciplino, ki ima lastno zgodovino ter metode in tehnike dela. A po drugi strani arhitektura vpliva na vse in vse vpliva na arhitekturo. Zato nikakor ni nevtralna, pač pa je vedno nekje situirana: fizično, socialno in zgodovinsko. Če bi bila nevtralna, potem ne bi nosila družbene, okoljske in politične odgovornosti. Bila bi apolitična, zamejena v slonokoščeni stolp svoje avtonomije. Ker pa je situirana v svetu in času, je zavezana k odgovornemu delovanju danes in tu. Pri arhitekturi gre za raziskovanje, ki vodi k razkrivanju in spreminjanju namembnosti obstoječega, in ne le k ustvarjanju novih oblik. Iz tega izhaja, da je potreben premislek, ki upošteva širšo sliko in v skladu s tem tudi deluje. Arhitektke in arhitekti moramo delovati, razvijati koncepte in sprejemati odločitve tudi na nivojih, ki so zunaj avtonomije arhitekturne stroke. To je danes predvsem premislek o socialni nepravičnosti in okoljski krizi. Pozni kapitalizem potiska v krizo umetniško in socialno, pa tudi tehnično in znanstveno relevantnost arhitekture. Ta vse bolj postaja tržna dobrina, bodisi luksuzni izdelek ali v času zamrznjena kulturna dediščina bodisi neusmiljeno orodje kapitala v službi dobička. Nujen je kritični razmislek o tem, kaj arhitektura je ter kakšni so vzroki in načini njenega delovanja in njeni učinki.«

Na PIDA 2025 bodo predavali arhitekti z različnih celin in študenti:

Pau Bajet, Maria Giramé • Bajet Giramé • Španija
Miha Dešman • Dans arhitekti • Slovenija/Slovenia
Palinda Kannangara • Palinda Kannangara Architects • Šrilanka
Petr Pelčák • Pelčák a partner architekti • Češka
Nemanja Zimonjić, Ognjen Krašna • TEN • Srbija, Švica/Serbia, Switzerland
Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović • ARP • Slovenija

Študenti UL FA in študenti UM FGPA • mentorja Mitja Zorc in Žiga Kreševič

PIDA konferenca se bo zaključila s 36. slovesno podelitvijo mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi. Projekte, ki tekmujejo za nagrado in priznanja, so nominirali nacionalni in študentski Piranesi selektorji, izbira pa jih mednarodna žirija, sestavljena iz vsakoletnih PIDA predavateljev.

Več o PIDA konferenci in nagradi Piranesi je na www.pida.si/o-konferenci-in-nagradi-piranesi.

Nominacije so objavljene na www.pida.si/nominacije.

Po podelitvi nagrade Piranesi bodo v razstavišču Monfort ob 20. uri tradicionalno odprli razstavo NAGRADA PIRANESI 2025, ki bo na ogled do 30. 12. 2025.

PIDA PROGRAM se začenja dva dni prej z dogodki PIRANSKI DNEVI PIRANU.

– V četrtek, 20. 11. 2025

Ob 17:00 v Mestni knjižnici Piran: otroška delavnica SLEDI PROSTORA – MED BRANJEM IN PRESOJANJEM, ki jo organizira Center arhitekture Slovenije v svojem programu Igriva arhitektura.

– V petek, 21. 11. 2025

Ob 18:00 v Mestni knjižnici Piran predavanje: Andrej Hrausky: FORMA PERENNIS: JOŽE PLEČNIK KOT GRAFIČNI OBLIKOVALEC

Ob 19:30 v Sv Donat Konceptna trgovina in galerija: fotografska razstava wienerberger SVETLOBA IN SENCA OPEČNE STRUKTURE: Brick Award

– V soboto, 22. 11. 2025

V Avditoriju Portorož bo na ogled razstava študentske delavnice PIDA 2025 VEČ KOT AVDITORIJ, ki so jo pripravili študenti UL FA in UM FGPA ter mentorji asist. Žiga Kreševič, izr. prof. Uroš Lobnik, asist. Tadej Urh, doc. Mitja Zorc.

Pobudnika, organizatorja in zunanja kritika Anže Koren, Borut Bažec.

Produkcija Galerija DESSA, Avditorij Portorož – Portorose.

Več informacij, prijava in fotografije najdete tukaj.