Primer Dobrunje odprl vprašanja tudi na drugih gradbiščih, med njimi na Vilharii

Afera z neustreznim ravnanjem z gradbenimi odpadki pri gradnji novega zapora v ljubljanskih Dobrunjah je sprožila širši nadzor nad ravnanjem z odpadki tudi na drugih gradbenih projektih po Sloveniji. Kot je poročal portal Dnevnik.si, so pristojni organi pri več investicijah zaznali pomanjkljivosti, zaradi katerih so bili uvedeni inšpekcijski postopki. Med projekti, ki so se znašli pod drobnogledom, je tudi poslovni kompleks Vilharia ob ljubljanski železniški postaji.

Potem ko je gradnja novega zapora v Dobrunjah razkrila razsežnost problematike nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov, vključno z materiali, ki lahko predstavljajo tveganje za okolje, je ministrstvo za okolje in prostor zaostrilo nadzor nad tovrstnimi praksami.

Pri tehničnih pregledih objektov, ki potekajo pred izdajo uporabnega dovoljenja, so pristojni začeli podrobneje preverjati, ali so investitorji z gradbenimi odpadki ravnali skladno z veljavnimi predpisi in pogoji iz dovoljenj. V gradbeni panogi se je zato pojavila zaskrbljenost, da bi morebitne ugotovljene nepravilnosti lahko vplivale na zaključek večmilijonskih investicij.

Na povečano negotovost v sektorju sta na portalu Tax-Fin-Lex opozorila Mirko Šprinzer iz podjetja Deltaplan in Tadej Žurman iz podjetja POR Consult. Opozarjata na primere, ko v postopkih pridobivanja uporabnega dovoljenja prihaja do neizdaje oziroma zamud pri izdaji potrebnih soglasij. Dnevnik.si je za dodatna pojasnila zaprosil pristojne institucije, odgovor pa je podalo ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Polona Rifelj.

Večina pregledov razkrije določene pomanjkljivosti

Po uradnih podatkih v Sloveniji vsako leto nastane več kot osem milijonov ton gradbenih odpadkov. Poseben izziv predstavljajo zemeljski izkopi, saj zmogljivosti pooblaščenih prevzemnikov pogosto ne zadoščajo za vse količine. Zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev se investitorji nemalokrat znajdejo v položaju, ko iščejo alternativne rešitve, ki pa niso vedno skladne z zakonodajo.

Dolga leta država temu področju med postopki pridobivanja uporabnih dovoljenj ni namenjala posebne pozornosti. Takšen pristop se je spremenil po razkritjih v primeru gradnje zapora v Dobrunjah, kjer so inšpekcijski nadzori in medijsko poročanje razkrili nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da po tem primeru aktivneje sodelujejo pri tehničnih pregledih objektov. Ob tem ugotavljajo, da se nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki pojavljajo v velikem številu primerov, prav tako pa investitorji pogosto ne izpolnjujejo vseh ukrepov, določenih v integralnih gradbenih dovoljenjih.

Predelava odpadkov v nasprotju z okoljskimi pogoji

Zaradi ugotovljenih neskladij so investitorje pozvali k dopolnitvi dokumentacije in predložitvi dokazil o ravnanju z gradbenimi odpadki. Poleg tega so morali pojasniti tudi, kako so med gradnjo upoštevali pogoje, določene v okviru presoje vplivov na okolje.

Ministrstvo je o zaznanih kršitvah obvestilo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), okoljsko inšpekcijo ter gradbeno inšpekcijo, ki so pristojni za nadaljnje postopke nadzora.

Ena izmed pogostejših ugotovitev se nanaša na predelavo gradbenih odpadkov neposredno na gradbišču s pomočjo premičnih naprav. V številnih primerih takšna praksa ni bila dovoljena že v fazi presoje vplivov na okolje, predvsem zaradi bližine stanovanjskih območij ali drugih varovanih prostorov ter zaradi omejevanja hrupa in emisij prašnih delcev.

Kljub temu so pristojni ugotovili, da se je takšna predelava ponekod izvajala. Kršitve so bile zabeležene v zapisnikih tehničnih pregledov, o njih pa so bili obveščeni tudi pristojni nadzorni organi. Ministrstvo ob tem poudarja, da tovrstne ugotovljene nepravilnosti same po sebi niso razlog za zadržanje izdaje uporabnega dovoljenja.

Med izpostavljenimi projekti tudi Vilharia

Takšno stališče potrjuje tudi mnenje strokovnjakov Mirka Šprinzerja in Tadeja Žurmana, ki poudarjata, da kršitev posameznega pogoja med gradnjo še ne pomeni, da dokončani objekt ni varen ali primeren za uporabo. Pri odločanju o uporabnem dovoljenju je namreč bistveno predvsem stanje dokončanega objekta.

Ministrstvo je poleg novega zapora v Dobrunjah navedlo še več projektov, pri katerih so bile zaznane podobne pomanjkljivosti. Med njimi so stanovanjsko naselje Dolnov Zlato polje (investitor ID Dolnov), hangar za vzdrževanje letal družbe Solinair, stanovanjska soseska Kranjska Iskrica (investitor Emeco) ter poslovni objekt Vilharia (investitor Vilharia Offices).

V vseh primerih so bili o ugotovitvah obveščeni pristojni inšpekcijski organi. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so pri posameznih kršitvah v zapisnikih navedli, ali jih je mogoče naknadno odpraviti. Nekatere ugotovljene nepravilnosti so takšne narave, da jih investitorji po zaključku gradnje ne morejo več sanirati.

V primerih, kjer se je pojavilo vprašanje ustreznosti ponovno uporabljenih predelanih gradbenih odpadkov z vidika varnosti objekta, je MNVP imenovalo izvedence gradbene stroke, ki bodo ocenili primernost njihove vgradnje. Po navedbah ministrstva v nobenem od obravnavanih primerov ne gre za kršitve, ki bi same po sebi predstavljale razlog za zavrnitev ali zadržanje uporabnega dovoljenja.

Kljub temu poslovni objekt Vilharia uporabnega dovoljenja še ni pridobil. Kot pojasnjuje ministrstvo, investitor trenutno še odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti.

Vir: povzeto po poročanju portala Dnevnik.si.