Med 5. in 8. junijem 2025 bo Ljubljana gostila Evropski oblikovalski festival in podelitev Evropskih oblikovalskih nagrad, enega najprestižnejših dogodkov na področju vizualnih komunikacij v Evropi. Festival z osrednjo temo Ekscentričnost v fokusubo potekal na več prizoriščih po mestu in združil približno 500 oblikovalcev, predavateljev ter drugih strokovnjakov s področja grafičnega oblikovanja. Z eno vstopnico bodo obiskovalci lahko spremljali vsebine festivala in delavnice, po Ljubljani pa bodo potekale tudi številne razstave. Do konca meseca bo s posebnimi promocijskimi kodami nakup vstopnic mogoč po znižanih cenah.

V času, ko slovenska družba razpravlja o vlogi kulture in umetnosti, Ljubljana odpira vrata Evropskemu oblikovalskemu festivalu (EDF), ki bo prvič potekal v Sloveniji. Dogodek organizirata Fundacija Brumen in European Design Federation, letošnja tema pa je Ekscentričnost v fokusu, ki bo vodilo skozi raznolike razstave, konference in spremljevalne dogodke. Obenem bo Ljubljana gostila tudi zasedanje Mednarodnega sveta za oblikovanje (ICoD), kar še dodatno poudarja pomen festivala na globalni ravni.

Bogat program in priznani govorci

Vsi obiskovalci bodo z eno vstopnico dostopali do programa EDF in ICoD, se udeležili delavnic, za ogled pa bodo na voljo tudi številne razstave: “Ponosni smo, da lahko v Ljubljani gostimo dogodek takega formata in pomena,” je povedal Radovan Arnold, predsednik uprave Fundacije Brumen. “To je priložnost, da Slovenijo postavimo ob bok evropskim prestolnicam, kjer se prepletajo umetnost, kultura in sodobno oblikovanje.”

Do začetka festivala lahko obiskovalci in ljubitelji oblikovanja vstopnice poiščejo na uradni spletni strani EDA, na družbenih omrežjih pa bodo objavljene tudi številne akcije in znižanja cen vstopnic s posebnimi promocijskimi kodami.

V Ljubljani bo junija več razstav

Osrednja konferenca EDF bo potekala 6. in 7. junija v Stekleni dvorani Grand hotela Union in bo gostila vrhunske govorce, kot so Petra Černe Oven, visokošolska predavateljica in strokovnjakinja za tipografijo in teorijo oblikovanja, ter Nejc Prah, večkrat mednarodno nagrajeni oblikovalec in prejemnik nagrade Prešernovega sklada. Na konferenci bodo predavali tudi Augustinas Paukštė iz andstudio, Agyei Archer iz TypeTogether, Dorotea Škrabo, Andrej&Andrej in številni drugi. Predavanja bodo osvetlila inovacije v vizualnih komunikacijah, trajnostne prakse in tipografijo kot temelj sodobne komunikacije.

Poleg programa festivala pa se bo po Ljubljani odvilo tudi več razstav in delavnic. Glavna razstava Ekscentričnost – oblikovanje izven središča v Mestni hiši bo prikazala dela več kot 50 oblikovalcev iz Slovenije in nekdanjih jugoslovanskih republik, med njimi Miljenko Licul, Nejc Prah, Tanja Radež, Slavimir Stojanović, Studio Sonda in drugih. V Cukrarni bo za ogled na voljo posebna razstava Greetings from Sarajevo oblikovalske skupine Trio, med tem, ko bodo študentske razstave potekale na več lokacijah: ALUO (Dolenjska cesta), Kongresni trg (NTF UL), Novi trg (Fakulteta za dizajn), ter na TAM-TAM galeriji pri Figovcu, kjer bodo razstavljali študenti iz Kitajske.

Več informacij in celoten program je dostopen na www.europeandesign.org ter na družbenem omrežju Instagram.

Slovenski oblikovalec Robert Žvokelj je prejel eno najuglednejših oblikovalskih nagrad na svetu Red Dot, ki si jo je prislužil z oblikovanjem dveh slovenskih poštnih znamk na temo olimpijskih iger. Priznanje je prejel v kategoriji Brands & communication design, ki se osredotoča na vizualno komunikacijo in oblikovanje blagovnih znamk.

Nagrajeni poštni znamki v japonski tradiciji origamijev upodabljata dve športni disciplini, v katerih so se slovenski športniki izkazali tekom olimpijskih iger v Tokiu, in sicer jadranje ter športno plezanje.

Kot rad poudari Žvokelj, se je oblikovanja poštnih znamk lotil z veliko odgovornostjo. “Nenazadnje je znamka plačilni instrument države, ki posredno komunicira raven vizualne pismenosti”, še dodaja.
Nagrada, ki jo za izjemne oblikovalske dosežke podeljujejo od leta 1955, v oblikovalski stroki velja za enega najbolj zaželenih znakov kakovosti. “Pri vse večji in hkrati mlajši konkurenci ima tudi priznanje, še posebej mednarodno, vedno večji pomen,” pravi slovenski oblikovalec.

Da sta poštni znamki ugledali luč sveta, so zaslužni tudi Pošta Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in žirija javnega anonimnega natečaja, ki je prav tako prepoznala kakovost.
Žvokelj je sicer prejemnik številnih mednarodnih priznanj, eden največkrat nagrajenih posameznikov na bienalu Brumen in predavatelj na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani.

Njegov oblikovalski izraz je po besedah oblikovalke in predavateljice na ALUO Petre Černe Oven kot “kameleonov odgovor na okolje: njegova oblikovalska rešitev se vedno prilagaja temu, kar mora komunicirati”, svežina njegovih rešitev pa izhaja prav iz poglobljene analize, premišljenega odnosa do vsebine in prefinjenega ravnovesja med tipografskimi in likovnimi elementi.

Na vprašanje, kaj je ključno za dobro oblikovanje na področju vizualnih komunikacij, je Žvokelj povedal, da “naročnik in oblikovalec”. Sicer pa si želi, da se naročniki zavedajo ciljev. “Kako jih bodo dosegli, naj skozi proces argumentacij zaupajo strokovnjakom,” še poudarja.

Leta 1966 v Ljubljani rojeni Žvokelj je na oddelku za oblikovanje ALUO diplomiral leta 1990. Po zaključku študija in kratkotrajni zaposlitvi v agenciji Kres je deloval pod imenom studio ID.
Med drugim je skupaj z Metko Dariš in Tomažem Permetom zasnoval celostno grafično podobo Slovenske kinoteke, s Petro Černe Oven in Ano Košir, ki sta se studiu ID pridružili kasneje, je skrbel za vizualne podobe galerij, publikacij, razstav in akcij ministrstva za kulturo. Oblikoval je kataloge in razstavne aplikacije Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Ob tem, da predava na ALUO, skupaj s Tatjano Mahovič in Andrejem Mahovičem deluje v studiu DAK.

Kot je v epistolah Ranka Novaka in Petre Černe Oven zapisala slednja, je tisto, kar je pri Žvoklju hvalevredno, “res to, da se posveti vsakemu projektu na popolnoma svoj način. Ne dela razlike med velikimi in malimi, ne dela razlike med projekti naključnih znancev in/ali prijateljev in med zvenečimi imeni pomembnih inštitucij.”

Mnogi predmeti, ki jih je oblikoval Marjan Žitnik – pa naj bo to ročna svetilka Z24 ali embalaža za kakav Benko – so dosegli kultni status, ne da bi večina ljudi vedela, kdo je njihov avtor. Zdaj je DOS Marjana Žitnika nagradilo za življenjsko delo.

V prvem preddverju Cankarjevega doma bo Društvo oblikovalcev Slovenije nocoj podelilo priznanja in odprlo razstavo Oblikovalski presežki. Priznanje DOS-a za življenjsko delo prejme Marjan Žitnik, nagrado oblikovalski presežek za leto 2024 pa kolektiv Oloop za razstavno-raziskovalni projekt Izdelek kot sprememba.

Nevidna roka oblikovalca pri vsakodnevnih predmetih
Marjan Žitnik je v slovenski oblikovalski zgodovini zadnjih desetletij svojevrstna posebnost, v svoji utemeljitvi nagrade ugotavlja DOS. Morda je celo edini industrijski oblikovalec, ki venomer pokončno vztraja v svojem razmeroma ozkem polju oblikovalske dejavnosti. Kljub dejstvu neprestanega razkrajanja slovenske industrije nasploh mu je uspelo najti sogovornike in stranke, ki so znali doumeti vlogo oblikovalca. V številnih primerih se zdi vloga oblikovalca Žitnika manj ali komaj zaznavna, a ravno v tem je njegov prispevek skoraj neprecenljiv in vreden širše strokovne obravnave.

Kot še piše, se zdi, da Žitnik izrazito odklanja pojem iskanja pozornosti širše javnosti. Natančnejši pogled v njegovo delo nakazuje razumevanje industrijskih procesov, tudi delovanje vzdrževalcev in serviserjev, številni so mu zagotovo hvaležni, pa čeprav so oblikovane naprave brez avtorjevega podpisa. Kljub dejstvu, da se industrija v Sloveniji že več kot tri desetletja krči, žirija opozarja na izjemno obsežen nabor Žitnikovih del, ki so predstavljena v njegovi monografiji.

Razstavno-raziskovalni projekt Izdelek kot sprememba je bil januarja predstavljen v Galeriji DLUL. Žirija DOS-a je v njem družbeno vlogo projekta prepoznala kot presežno v času in prostoru razstave. Kot piše v utemeljitvi, se je v zadnjem desetletju vloga oblikovanja spremenila. Trend spreminjanja in družbeno potrebo prepoznava tudi skupina Oloop, ki se v zadnjih letih loteva projektov, za katere so značilni vključujoči, sodelovalni in soustvarjalni pristopi in procesi. Takšen je tudi pričujoči projekt, v katerem avtorice z izdelki raziskujejo in razkrivajo pomene in ozadja tekstilne produkcije znotraj začasnih in trajnih tekstilnih skupnosti, ki so bile vključene v projekt.

“Prvi nov produkt v gasilstvu” po tridesetih letih
Priznanje DOS oblikovalski dosežek prejme Jasna Šafar za držalo za gasilni aparat Florian. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da oblikovalska stroka Slovenije že desetletja izrazito pogreša nove, sveže industrijske izdelke, novega produkta v gasilstvu verjetno vsaj tri desetletja niso opazili. Floriana je opisala kot zanimiv izdelek, saj skuša gasilsko napravo udomačiti ter jo približati vsakemu okolju, prostoru in opremljevalcu lastnega doma ali javnega pisarniškega okolja.

Alja Herlah pa priznanje DOS oblikovalski dosežek prejme za digitalno platformo Dotless type, ki predvsem zagotavlja podporo mladim tipografskim oblikovalcem, jim ponuja priložnosti za predstavitve – izdajo črkovnih vrst in jih želi motivirati za dokončanje projektov. Predstavitvene spletne platforme oblikovalcev in oblikovalskih področij seveda niso globalna novost. Zdi pa se, da takšnih ali sorodnih v našem prostoru izrazito manjka, piše v utemeljitvi.

Valilnica mladih oblikovalcev
Častno članstvo je DOS namenilo Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Kot so zapisali, letos minevajo natanko štiri desetletja od ustanovitve oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, zasluga za to pa gre predvsem več kot desetletju prizadevanj številnih njihovih kolegov v DOS-u.