Arhitektura
Nova alternativa hotelom pri nas – NEU Residences
Pred dnevi je bila otvoritev nastanitvenega obrata NEU Residences, ki kot prvi pri nas ponuja stanovanja s hotelskimi storitvami, namenjena turistom in poslovnim uporabnikom. Koncept stanovanj s storitvami je pri nas nov, in se v taki obliki pojavlja prvič.
Objekt se nahaja na Kolodvorski ulici 6a v Ljubljani. Sestavlja ga 55 stanovanj, s katerimi upravlja in jih oddaja podjetje Neuhaus upravljanje, d.o.o. Gre za sodoben objekt, opremljen z vrhunsko opremo priznanih italijanskih podjetij. V objektu je več tipov stanovanj, ki ponujajo različne stopnje udobja.
Na voljo je souporaba fitnesa v pritličju in bazena v 11. nadstropju. Poleg tega pa tudi uporaba storitev recepcije in nekaterih dodatnih storitev po naročilu. Poleg tega je na voljo še nekaj standardnih hotelskih storitev, kot so čiščenje, prevoz z ali na letališče, najem otroške postelje, parkirnega mesta ali shrambe.
Vsi gostje imajo na voljo najema profesionalnega chefa, ki jim lahko v njihovem stanovanju za zaključeno družbo skuha in predstavi jedi. Ta chef skrbi tudi za pogostitve na vseh naših dogodkih. Gre za Klemna Skubica, ki se je pred kratkim mudil tudi po studijih RTV.
Direktor in soinvestitor Peter Cesar je ob otvoritvi izrazil navdušenje, da je projekt končan, kar pa da pomeni nov začetek z vidika vodenja objekta in skrbi za goste in solastnike objekta. Poudaril je, da je NEU Residences pomemben mejnik za podjetje, saj je to prvi objekt, ki bo deloval kot nastanitveni obrat, pri čemer se bo tudi sam podal v hotelirske vode, njegov poslovni partner, Iztok Lampič, pa bo naprej razvijal projekte, med drugim tudi gradnjo 66 stanovanj v Kranju, ki je v začetni fazi.
NEU je hibrid med stanovanji in hotelom, stičišče poslovnega in turističnega ter prostor za sobivanje lokalne skupnosti in turistov. V objektu je sejna soba za poslovne sestanke in manjša srečanja, prostor za skupno delo, NEUBAR kavarna, ki nudi craft koktejle, specialty kavo in domače napitke.
Penthouse – NEU koncept srečanj
Celotno 7. nadstropje je stanovanje penthouse, ki je primerno za privatni najem in za najem za dogodke, srečanja, večerje ipd. Odlikuje ga 150 m2 bivalne površine in 300 m2 terase s parkovno ureditvijo. Ker je stanovanje hibrid, osnovan za javno kot za zasebno rabo, je v njem profesionalna kuhinja in velika jedilna miza. Poleg tega pa je na terasi tudi veliko površine za druženje in sproščanje.
Pameten objekt
NEU je v celoti zasnovan kot pameten objekt, kar pomeni, da gostje prijavo in odjavo lahko opravijo kar sami, preko spletne aplikacije. Dostopi do objekta in stanovanj so možni s PIN ali QR kodo, ki jo gost po opravljeni prijavi prejme po e-pošti.
Trajnosten objekt
V NEU Residences stremijo k trajnostnem delovanju. Posledično so se odločili, da pridobimo certifikat Zeleni ključ, ki je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji. Trenutno so v zaključni fazi pridobivanja certifikata.
Podatki o projektu:
- Ime projekta: NEU Residences
- Lokacija: Ljubljana; križišče Kolodvorske in Čufarjeve ulice
- Bruto etažna površina: 6043,60 m2
- Etažnost: 2K+P+10
- Gradnja: 2020–2021
- Investitor: Neuhaus nepremičnine d.o.o.
- Projektanti: Arhitektura2211, Kosi in partnerji, d.o.o., AB Vintari
- Izvajalec: CGP d.d.
- Oblikovanje: CHERTODESIGN
Arhitektura
Zbornica za arhitekturo in prostor izbrala dobitnike letošnjih priznanj
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je razkrila, kdo so letošnji nagrajenci stanovskih priznanj za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Priznanja bodo podelili v petek, 4. oktobra 2024, na Dan arhitektov, ki bo letos potekal v Novem mestu..
Podelili bodo dve priznanji platinasti svinčnik, šest priznanj zlati svinčnik, razglasili častnega člana in podelili patinasti svinčnik. Najvišje priznanje ZAPS – platinasti svinčnik za opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja bosta prejela arhitektka Metka Sitar in krajinski arhitekt Nikolaj Andrej Stare.
»Družbeni pomen poti arhitektke dr. Metke Sitar izjemno velik, saj kaže na moč izobraževanja, strokovnosti, vodstva in predanosti stroki ter na vpliv arhitekture na družbo, kulturo in izobraževanje. Takšen zgled je lahko navdih in spodbuda za druge strokovnjake ter prispeva k razvoju arhitekturne stroke in naše družbe kot celote. Delala je na različnih področjih arhitekturne stroke ter je svoje dragocene izkušnje iz prakse prenesla v akademsko okolje. S svojimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem v tujini je lahko študentom podajala vpogled v dejansko delo arhitekta, kompleksnost projektov in praktične veščine, potrebne za delo v arhitekturni praksi,« je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija.
Za dolgoletno delo na področju krajinske arhitekture in urbanističnega načrtovanja bodo platinasti svinčnik podelili Niku Staretu. »Ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v severovzhodni Sloveniji oral ledino z vključevanjem metod krajinskega planiranja v prostorske in urbanistične akte, zlasti v sklopu urbanističnega programa Maribora in krajinskih zasnov za Slovenske gorice, Dravsko polje ter Mariborsko in Ribniško Pohorje,« je zapisala strokovna komisija.
Šest priznanj zlati svinčnik 2024
Podelili bodo šest priznanj zlati svinčnik za odlično izvedbo na področju arhitekture in krajinske arhitekture. Priznanja zlati svinčnik bodo prejeli projekti: Hiša v hiši, avtorji Arhitektura Krušec (Tomaž Krušec in Lena Krušec); Hiša T, avtorji Raketa (Katjuša Kranjc, Rok Kuhar); Stanovanje na Štefanovi, avtorji a2o2 arhitekti (Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Uršula Novak); Blok Vevče, avtorji Tria studio (Jernej Hočevar, Martin Lovrečić, Matevž Vrhovnik, Monika Homar, Mojca Valant, Urša Ješe, Jure Hafnar, Urh Wiegele Klemen Kropar); Center Rog, avtorji BAX Studio, Mendoza Partida Architecture Studio (Boris Bežan, Mara Partida, Héctor Mendoza, Jaka Bežan); Revitalizacija Vrazovega trga in pripadajočih ulic s steklarskim dvoriščem na Ptuju, avtorji Elementarna, Kolektiv Tektonika (Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj, Darja Matjašec, Pia Kante, Katja Mali).
Za nagrado zlati svinčnik je letos kandidiralo 51 predlogov, med njimi 11 individualnih hiš, trije večstanovanjski objekti, dve poslovni stavbi, 14 javnih zgradb, 7 projektov za interier, devet ureditev javnega odprtega prostora ter tri krajinske ureditve parkov, trgov ali drugih javnih prostorov.
Patinasti svinčnik in častni član
Letos bodo četrtič podelili priznanje ZAPS – patinasti svinčnik, priznanje za odlično realizacijo starejšega datuma, katere kakovostno načrtovanje in izvedba sta se potrdila z leti obstoja in uporabe. Prejeli ga bodo avtorji vzpenjače na Ljubljanski grad (Miha Kerin, Majda Kregar, Edo Ravnikar). Temeljno vodilo argumentacije pri odločanju o omenjeni nagradi je bilo, kot je zapisala strokovna komisija, povezano s prepričanjem, da se kakovostna arhitektura v času vse bolj spaja s prostorom in postaja del večje celote – tako kot se ljubljanska tirna vzpenjača navezuje na širši organizem mestnega jedra.
»Vzpenjača na ljubljanski grad je funkcionalno, pomensko, fizično in oblikovno vraščena v grad, njegovo uporabo in identiteto. Odlike umeščenosti in oblikovanja tega infrastrukturnega objekta ter njegove sodobne in nevsiljive zasnove postajajo s časom vse bolj očitne, njegova aktualnost pa prihaja še bolj do veljave zaradi okoljskih izzivov in naraščajočega turističnega pritiska na mesto.«
Častni član je postal arhitekt Matevž Čelik Vidmar, in sicer zaradi »prispevka k razvoju arhitekturne stroke, vizionarstvo, ohranjanje in razvijanje arhitekturne dediščine ter inovativne pristope k razmišljanju o strategijah prostorskega razvoja«.
Podelitev priznanj bo 4. oktobra v Novem mestu ob dnevu arhitekture, v okviru katerega bodo odprli tudi razstavo Slovenska arhitektura in prostor 2024 z najnovejšo produkcijo članov ZAPS ter izvedli simpozij, na katerem bodo iskali “zavezništva” med strokami za kakovostno urejanje prostora. Celoten dogodek bodo pred tem 1. oktobra predstavili na novinarski konferenci v Ljubljani, so še sporočili iz ZASP-ja.
Arhitektura
Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir
Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in akademiku Stanku Kristlu, ki nas je zapustil v začetku letošnjega leta, se zdaj, le nekaj mesecev pozneje, pretreseni poslavljamo od njenega dolgoletnega svetovalca za arhitekturo in urbanizem, akademika Fedje Koširja.
Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so Koširja označili za “lucidnega in pronicljivega kritika, raziskovalca, intelektualca, pisca, misleca: teoretika in praktika”.
Njegovi nazori in dejanja so bili “nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni”, so še zapisali. Star je bil 84 let.
Po navedbah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere izredni član je bil od lani, je Košir v 70. in 80. letih preteklega stoletja na slovenskih in jugoslovanskih javnih natečajih za urbanistične in arhitekturne predloge prejel več kot 60 nagrad in odkupov.
Med Koširjevimi najpomembnejšimi projekti so na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) navedli središče Beograda (1968), Zimsko kopališče v Ljubljani (1969), Park hotel Bled (1970), središče Nikšiča (1971), središče južnega Zagreba (1971), središče Kraljeva (1974), središče Bugojna (1978), Cerkev vseh svetih v Ljubljani iz 1981 (nedokončana izvedba) in Islamski verski center v Ljubljani (1982).
Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije. Dve mandatni dobi je bil dekan fakultete. V njegovem opusu velja omeniti tudi spomeniško realizacijo kenotafa za žrtve dachavskih procesov v Ljubljani (1989).
Za vlado je izdelal dve primerjalni presoji lokacij, primernih za protokolarno uporabo predsednika vlade in urada predsednika republike (2002 in 2005). Konkreten rezultat je odločitev za gradnjo sedanjega kongresnega središča na Brdu pri Kranju. Izdelal je tudi študijo prostorske umestitve premične kulturne dediščine v Idriji (2007).
Podpisal se je tudi pod vrsto strokovnih člankov, večino je izdala fakulteta za arhitekturo leta 2000. Objavil je tudi devet monografij. Za objave je prejel dve Plečnikovi medalji (1995 in 2010). Od leta 2007 je bil častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Arhitektura
Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje
Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo o kakovostnih ambientih, ki bi jih lahko imele naše krajine, kraji in stavbe.
Zato so se letos na seminarskih skupinah na fakulteti ukvarjali tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje.
Fakulteta za arhitekturo predstavlja sklepno razstavo seminarjev fakultete, ki jo je naslovila Polna hiša – odpirajo jo danes, na ogled pa bo do 21. junija. Razstava raziskuje prostor skozi prizmo akutnih vprašanj, kot so izjemni vremenski pojavi, prihodnji razvoj univerzitetnega mesta in vnovična uporaba kulturne dediščine. Obravnava jih v širšem kontekstu, preizkuša rešitve in predlaga alternative.
Po besedah dekana Mihaela Dešmana je sklepna razstava sežetek celoletnega dela seminarskih skupin. “Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru”.
O trojici seminarjev pove, da se v teh sprašujejo, “kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej“.
Sedem seminarjev se je povezalo v še širši kontekst raziskovalnega projekta HEI-TRANSFORM, ki ga koordinira ljubljanska Fakulteta za arhitekturo. Temeljni raziskovalni projekt na področju vnovične uporabe nepremične kulturne dediščine združuje 14 institucij in najvidnejše strokovnjake. Študenti arhitekture in urbanizma na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na razstavi predstavljajo štiri revitalizacijske laboratorije – naselbinsko dediščino Kostanjevice na Krki, opuščeno industrijsko dediščino v središču Hrastnika, grajski grič v Gornji Radgoni z njegovo arheološko dediščino ter grad Hrastovec. S sodelovanjem raziskovalcev in inovativnega participatornega pristopa k načrtovanju so oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k razvoju modela trajnostnega pristopanja k prilagojeni ponovni rabi opuščene dediščine.
Prostorska vizija razvoja Univerze v Ljubljani je povezala štiri seminarje Fakultete za arhitekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za prostorsko sociologijo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ljubljansko Filozofsko fakulteto ter gostujoče institucije. Z odzivi opozarjajo na dejstvo, da mora univerza poleg reprezentančne in simbolne vloge ujeti tudi duha časa, ki zahteva programsko vedno bolj fleksibilne in nedoločene prostore, pa tudi univerzalno dostopnost, ogljično nevtralnost ter navsezadnje tudi kakovost njenega odprtega prostora in arhitekture, ki mora presegati zgolj funkcionalno in tehnično dovršenost.
-
AVTOMOBILNOST2 meseca nazaj
Nova Ford Kuga je že na slovenskih cestah
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
-
Materiali2 meseca nazaj
Barve poenostavijo izbiro
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
-
GRADNJA1 mesec nazaj
Lumar uspešno izvedel test požarne odpornosti
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
EKOLOGIJA2 meseca nazaj
V Italiji divja peklenska suša
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik