Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI

V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega prvih rednih profesorjev na ljubljanski univerzi. Da bi izpostavili njegove pomembne dosežke, so se na Naravoslovnotehniški fakulteti ob tej priložnosti poklonili njegovemu strokovnemu delu in v Galeriji Mitnica ter v avli fakultete na Aškerčevi cesti v Ljubljani pripravili razstavo, posvečeno temu izjemnemu akademiku in pedagogu, priznanemu slovenskemu mineralogu, petrografu, geologu in filozofu, ki ima velike zasluge tudi za ustanovitev študija geologije kot pomembne vede pri izkoriščanju in uporabi naravnih virov. Ob odprtju razstave so pripravili še okroglo mizo z naslovom »Geologija – veda prihodnosti«, rdeča nit panelne razprave pa je bila vloga geologije v slovenski družbi in njena prepoznavnost.

Geologija kot veda je ključna za gospodarski razvoj in podlaga za reševanje številnih družbenih in okoljskih izzivov. Vloga geologov, ki proučujejo geološko zgradbo ozemlja, je očitna ne le pri prepoznavanju in pridobivanju naravnih virov, kot so mineralne surovine, fosilna goriva in podzemna voda, pač pa tudi pri ponovni rabi in predelavi odpadnih surovin. Področje geologije je tudi proučevanje potresne dejavnosti in premikanja mas ob plazovih ali podorih, ob poplavah, izbruhih vulkanov ter drugih naravnih nevarnostih, da bi bila družba z njihovimi izsledki bolje pripravljena na nesreče in na ublažitev njihovih posledic. Geologija pomeni tudi poznavanje in razumevanje procesov na Zemlji, ki družbi pomaga pri obvladovanju okoljskih vprašanj v primeru onesnaženj, načrtovanja rabe prostora in upravljanja vodnih virov. Poznavanje zgodovine Zemlje, vključno z evolucijo, pomaga razumeti sedanje procese in napovedovati bodoče spremembe. Ocena geotehničnih in hidrogeoloških lastnosti ozemlja zagotavlja ključne informacije za načrtovanje in gradnjo infrastrukturnih projektov, kot so ceste, mostovi in predori, vse bolj pa se geologija uveljavlja tudi v turizmu. Tako na različnih področjih zagotavlja dragocene vpoglede v procese, vire in zgodovino Zemlje, kar pomembno prispeva k razvoju človeške družbe in oblikuje našo bolj trajnostno prihodnost. Pomembnost geologije se je pokazala tudi pri odpravi posledic avgustovskih ujm leta 2023, kjer so geologi opravili izjemno zahtevno in odgovorno delo.

O vlogi geologije v slovenski družbi in njeni prepoznavnosti so na Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) pripravili okroglo mizo z naslovom »Geologija – veda prihodnosti«, ki so jo s svojimi razmišljanji sooblikovali ugledni slovenski geologi, ki danes delujejo na različnih strokovnih področjih v okviru državnih raziskovalnih, izobraževalnih in znanstvenih institucij ter agencij in ministrstev.

Na okrogli mizi so sodelovali (od leve proti desni): mag. Albin Križnič, ki naInštitutu za rudarstvo, geotehnologijo in okolje (IRGO) vodi Oddelek za inženirsko geologijo in geomehaniko, dr. Vesna Zalar Serjun, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), dr. Meta Dobnikar, ki na Geološkem zavodu Slovenije vodi Oddelek Mineralne surovine in geokemija, prof. dr. Aleksander Horvat, predstojnik Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, Suzana Svetličič, vodja projekta za geotehniko na DRI – upravljanje investicij, in hidrogeolog Tadej Hiti iz Urada za stanje okolja na ARSO, kjer trenutno vodi Sektor za kakovost tal.

V razpravi, ki jo je povezovala izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk, so se udeleženci strinjali, da bo treba povečati ugled geologije in njeno prepoznavnost v slovenski družbi. Geološka stroka se ne le pri nas, temveč tudi drugod po svetu že sooča s pomanjkanjem strokovnega kadra, hkrati pa tudi s premajhnim zanimanjem mladih za študij geologije. Za to, da si v družbi znova pridobi veljavo, kot ji to pritiče, mora čim prej poskrbeti za ureditev pravnih podlag za zakonodajni okvir geološkega dela, bolj aktivna pa bo morala biti tudi pri predstavljanju pomena geološkega dela za dobrobit celotne družbe. Z večjo angažiranostjo v strokovnih društvih, organiziranjem delavnic, izobraževanjem učiteljev na osnovnih in srednjih šolah ter ozaveščanjem laične javnosti bi povečali zanimanje za poklic geologa, z združevanjem geologov z različnih področij in institucij ter z omogočanjem izvajanja njihovega poslanstva pa bi si priborili tudi večji vpliv pri sprejemanju geološke in tudi gradbene zakonodaje ter pri spremembah podzakonskih aktov in pravilnikov.

Za več podrobnejših informacij vam je na voljo:

izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk, uni. dipl. inž. geol., Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, T: 01 4704 607, M: 041 689 562, E: barbara.cencur@ntf.uni-lj.si