Novomeški Narodni dom kot najstarejši v državi, bo vendarle dočakal prenovo

Z današnjim podpisom pogodbe o težko pričakovani prenovi novomeškega narodnega doma je bil storjen ključen korak k temu, da bo najstarejši narodni dom v Sloveniji kmalu v polnem sijaju služil mestu in meščanom in bil zopet v ponos svoji državi. Narodne domove so na Slovenskem po češkem vzoru začeli postavljati v drugi polovici 19. stoletja, ko so vse bolj narodno prebujeni Slovenci začeli ustanavljati številna bralna, pevska, telovadna, igralska in druga društva, ki so potrebovala prostore za svoje delovanje in javne nastope. Prvi slovenski narodni dom je leta 1873 začela graditi Narodna čitalnica iz Novega mesta, dom je vrata odprl leta 1875, gradnja pa je bila dokončana leta 1885, kar je 11 let pred izgradnjo narodnega doma v Ljubljani.

Pogodbo za prenovo sta podpisala župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni in direktor na javnem razpisu izbranega novomeškega podjetja FA-ST Slavko Strasbergar.

Po besedah Macedonija z načrtovano obnovo uresničujejo dolgoletna prizadevanja, da bi obnovili – za Novo mesto in širšo Slovenijo – simbolno zelo pomembno stavbo, zgrajeno pred nekaj manj kot 150 leti.

Tu so prvič v slovenskem jeziku uprizorili Linhartovo igro Matiček se ženi. Manj znano pa je, da se je gradnja Narodnega doma pred 150 leti hudo zapletla in dokončanje se je vleklo desetletja. “Ustanovili so delniško družbo in nekateri posamezniki so dobesedno zastavili svoje premoženje, da se je ta Narodni dom dokončal,” je pojasnila zgodovinarka Majda Pungerčar.

Stavba, ki velja tudi za najstarejši narodni dom v državi, je v zadnjih desetletjih propadala in bila tudi nevarna za okolico. “S prenovo jo zdaj vračamo Novomeščanom ter kulturni dejavnosti in družbenemu življenju,” je ob podpisu pogodbe povedal župan.

Večnamenska dvorana, a posvečena kulturi
Ko bo zgradba prenovljena, bo po besedah Macedonija služila kot kulturni dom z večnamensko dvorano. V njej bodo gostili različne kulturne dejavnosti, pri čemer nameravajo dodatno pozornost dati likovni dejavnosti, bodisi preko ateljejev bodisi preko razstav. V domu bo mesto dobila tudi stalna muzejska zbirka o olimpioniku in novomeškem rojaku Štuklju, kar je bila obljuba Štukljevi družini. Zbirko bo z gradivom tudi iz Štukljeve zapuščine pripravil Dolenjski muzej.

Ker neposredno ob glavnem vhodu v stavbo poteka cesta, bo v prenovljeni stavbi iz varnostnih razlogov glavni vhod z zadnje strani, kjer bo urejeno tudi večje dvorišče, kar naj bi še dodatno pomagalo k oživitvi objekta.

V okviru prenove bodo po besedah Strasbergarja temeljito prenovili predvsem stene in strope. Prenovo bo podjetje izvedlo z lastnimi zmogljivostmi, pri čemer bodo vanjo vključili novomeške obrtnike, s katerimi delajo že dolga leta. Prenova bo potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj gre za kulturni spomenik državnega pomena. “Z zavodom sodelujemo že dolga leta, tako da s tem ne bi smelo biti težav,” je povedal.

Prenova bo stala 3,8 milijona evrov, od česar naj bi 3,1 milijona pridobili iz evropskih sredstev, natančneje mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Prenova bo po besedah Strasbergarja stekla takoj po novem letu, zaključena pa naj bi bila v letu in pol.