Nova vodna skulptura v Ljubljani še naprej razdvaja meščane

Nova vodna skulptura na križišču Slovenske ceste in Tomšičeve ulice med meščani vzbuja mešane občutke. Pritegnila pa je Kitajce, ki preko spletne strani Alibaba pomanjšano kopijo prodajajo za 3500 dolarjev.

Naj spomnimo: “Vodni element je rezultat zahtevne povezave med geometrijo, hidravliko in obstoječo mestno infrastrukturo. Fakulteta za strojništvo je izvedla eksperimentalno študijo vodnih curkov, na podlagi katere so projekt dodatno dopolnili“, so v začetku maja pojasnili na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana.

Avtorja zmagovalne rešitve sta arhitekta Primož Boršič (P PLUS arhitekti) in Mojca Kocbek (M.Kocbek arhitekti), projekt v vrednosti okoli 544 tisoč evrov (brez davka) izvaja podjetje KPL. 

Kakšen je bil namen vodne skulpture? 

“Ob načrtovanju prenove tega javnega prostora smo se odločili postaviti skulpturo v obliki vodnjaka, ki bo ploščadi pred arkadami Konzorcija dala značaj trga in ponujala različne interakcije ter bo privlačno in prepoznavno obeležje glavne ulice z bogato zgodovino, povezano z miti in legendami. Fontana bo delovala po sistemu zaprtega kroga, to pomeni, da voda kroži, zato ta voda ne bo primerna za pitje. Delovala bo v poletnem času, vodo bodo odprli spomladi po zimski sezoni, predvidoma po 15. marcu, zaprla se bo jeseni, predvidoma konec oktobra, ko jo bodo pripravili na zimo,” so povedali na MOL.

Vodni elementi igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju temperaturnih obremenitev v mestu in prispevajo k estetski vrednosti prostora. Skulptura bo, kot pojasnjujejo na MOL, obogatila prenovljeni osrednji del Slovenske ceste in mu dodala prepoznaven simbol s funkcionalno vlogo.

Opredelitev avtorjev, da bo vodna skulptura s svojo obliko in doživljanjem vode tudi neposredno nagovarjala javnost, da je pitna voda vir življenja in zagotovilo njegove prihodnosti, jo bo razlikovalo tako od vseh drugih fontan kot tudi od vseh drugih spominskih obeležij v mestu.

Kako so skulpturo sprejeli meščani po treh mesecih?

Vodna skulptura ob Slovenski cesti je že veliko pred nedavno odstranitvijo zaščitne ograje spodbujala komentarje in pomisleke. Vendar gre za projekt, za katerim stojita temeljito načrtovanje in interdisciplinarno sodelovanje.

“Vodna skulptura na Slovenski ni nobena izmišljija ali podtaknjeno kukavičje jajce, ampak dobro premišljen in lepo zamišljen del celostne preureditve Slovenske ceste v glavno ulico glavnega mesta, ki se je začela leta 2008.” Tako se začne misel o novi vodni skulpturi na stičišču Slovenske ceste in Tomšičeve ulice, ki nam jo je posredoval Janez Koželj, nekdanji ljubljanski podžupan in predsednik ocenjevalne komisije natečaja za ureditev vodne skulpture, na kateri je zmagal projekt arhitektov Mojce Kocbek in Primoža Boršiča.

Poleti prijetnejša mikroklima
Skulptura je že veliko časa pritegovala poglede mimoidočih in izvabljala komentarje, vendar je šele pred nekaj dnevi zares ‘polno zaživela’. Zasnovana je kot objekt, ki vabi k interakciji, saj se nanjo lahko usedete in se v poletni sopari nekoliko ohladite ob curku hladne vode, ki ustvarja prijetno mikroklimo. Ne nazadnje pa se lahko tudi ‘neposredno’ ohladite z vodo; občasno se namreč kdo opogumi in se poda pod curek.

Mihael Sekavčnik s Fakultete za strojništvo nam je povedal, da so, ko so začeli študirati fiziko tega vodnega curka, ugotovili, da je to v resnici kar precej zahtevna zadeva, čeprav se ob dokumentarnem gradivu eksperimenta lahko zazdi, da je bila naloga enostavna. Dr. Sekavčnik in Boštjan Drobnič sta nam ob diagramih želenega in realnega poteka curka in nato še na podestu pred laboratorijem pojasnila, da so najprej naredili teoretično analizo, nato pa še eksperiment, kako curki dejansko tečejo in na kakšen način je mogoče uravnavati njihovo obliko in določiti domet.

Dolgoletno urejanje Slovenske ceste
Na vodno skulpturo je sicer treba gledati kontekstualno. Janez Koželj tako poudarja, da gre za novo potezo v dolgoletnem urejanju Slovenske ceste, ki poleg samega urejanja ceste z novim tlakom, uličnim pohištvom, zasaditev drevoredov, urejanja arkad, vzidav in ureditev v vrzelih uličnega oboda ter obnove lupin zgodovinskih stavb vključuje tudi umetniške intervencije: “Med ureditvami javnega prostora so bile izvedene tudi postavitve kot merilec modrine neba Martina Briclja Barage, galerija umetniških plakatov Tam-Tam na Figovcu, litopunkturna postavitev Hologram Evrope Marka Pogačnika v parku na Bavarskem trgu ter zadnja postavitev Vodne skulpture med Namo in Konzorcijem, ki dopolnjuje spomenik Francu Rozmanu – Stanetu Janeza Pirnata in Vladimirja Braca Mušiča ter Mobitelov vodnjak Jiřija Bezlaja. Mednje sodi tudi načrtovana gradnja minipleksa mestnega kina v podhodu Ajdovščina z vhodnim paviljonom na Figovcu.”

Neposrečena lokacija?
Kako bodo ljudje vodno skulpturo, ki bi zagotovo do izraza bolje prišla na neki večji prazni površini, bo pokazal čas. Nedvomno pa je z njo povezanih nekaj protislovij. Ocenjevalna komisija, ki je projekt izbrala, je med drugim zapisala, da skulptura “sporoča mimoidočim, da je obilje zdrave in kakovostne pitne vode ena od življenjsko najbolj pomembnih prvin obstoja Ljubljane in potemtakem tudi ena od temeljnih prvin njene prepoznavnosti”. Vendar pa so ob skulpturi table, ki opozarjajo, da voda ni pitna.

In še: “Prav opredelitev avtorjev, da bo vodna skulptura namesto zgodovinske reference, s svojo obliko in doživljanjem vode neposredno nagovarja javnost, da je pitna voda vir življenja in zagotovilo njegove prihodnosti, jo bo razlikovalo to od vseh drugih fontan kot tudi od vseh drugih spominskih znamenj v mestu. S tem so se izognili vsakršni izumetničeni monumentalnosti in lažni patetiki, ki ne bi odgovarjala niti času niti prostoru. Namesto tega zasnova vodne skulpture nagovarja prihodnost in okoljske vrednote, kakršne je mogoče pripisati ugledu Ljubljane, zelene prestolnice Evrope.”

Kaj ima s skulpturo skupnega kitajski spletni trgovec?

Vodna instalacija, ki sta jo zasnovala Primož Boršič iz družbe P Plus arhitekti in Mojca Kocbek iz družbe M. Kocbek arhitekti, je med drugim pritegnila tudi Kitajce. Na spletni strani Alibaba kitajsko podjetje Hebei Vincentaa Sculpture Engineer Co., Ltd. prodaja fontano iz nerjaveče kovine. Pri opisu so si pomagali kar z uradno računalniško generirano podobo, le da so v levem spodnjem kotu kot avtorja podpisali podjetje Vincentaa.

Avtorja zasnove vodne instalacije komentirata, da je ponudba kopije ljubljanske vodne skulpture »dober odsev simptomatike današnjega pohlepnega, instantnega in moralno razvrednotenega sveta.« Kljub temu pa si pomanjšano kopijo štejeta za kompliment, saj je ta morala biti dovolj zanimiva in drugačna, da so jo lahko opazili. »Še en dokaz, da imamo zdaj v Ljubljani urbano plastiko, na katero smo lahko zelo ponosni in in ki si sama utira pot do globalne prepoznavnosti,« sta še povzela Mojca Kocbek in Primož Boršič.

Kupec, ki bi skulpturo naročil prek strani Alibaba, bi nanjo čakal od 20 do 45 dni. Za kos bi odštel 3500 dolarjev, torej okoli 3020 evrov. V primeru, da bi naročil več kot pet skulptur, bi se cena znižala na 3200 dolarjev na kos ali okoli 2760 evrov. Naj spomnimo, da so pri Mestni občini Ljubljana pojasnili, da je vrednost pogodbe z družbo KPL, ki je skulpturo postavila, nekaj manj kot 664.000 evrov skupaj z DDV.

Kovinski izdelek, ki ga označujejo kot vrtno dekoracijo, je na voljo le v zlati barvi, torej takšni kot na sliki. Iz oglasa je razvidno, da ga bodo poslali v kartonasti škatli, ki v dolžino, širino in višino meri 50 centimetrov – čeprav je hkrati navedeno, da naj bi bil velik dva metra. Pod oglasom zaenkrat še ni mnenj o zadovoljstvu kupcev.

Na spletni strani Alibaba je sicer na voljo več kovinskih vodnih skulptur. Podobno ljubljanski skulpturi, pa vendar ne enako, prodaja tudi kitajski ponudnik Shijiazhuang D&Z Sculpture Co., Ltd. Je sicer nekoliko dražja, saj je za kos potrebno odšteti 5500 dolarjev oziroma okoli 4740 evrov. Pri nobeni se kupci niso odzvali s komentarjem.