V Centru Rog je bila v okviru dogodka Big Design predstavljena obsežna 440-stranska monografija, posvečena vsestranskemu oblikovalcu Klemnu Rodmanu (1960–2023). Bil je ustvarjalec, ki je deloval na presečišču arhitekture, industrijskega oblikovanja, vizualnih komunikacij in likovne umetnosti, a je kljub izjemnemu opusu v širši javnosti ostal nekoliko spregledan.
Knjigo, naslovljeno preprosto »Klemen Rodman«, je skozi pogovor z novinarko Bojano Leskovar predstavila njegova hči, oblikovalka Petra Rodman. Dogodek se je začel s Prešernovimi verzi – simbolnim poklonom človeku nenehnega ustvarjalnega nemira, katerega ideje in dela še danes močno odmevajo v prostoru.
Od očetove ideje do hčerinega poklona
Monografijo sta pred leti skupaj zasnovala Klemen in Petra Rodman, a jo je po očetovi smrti hči dokončala sama. Nastajala je skoraj devet let, pot do nje pa je bila, kot priznava Petra, »dolga, čustvena in polna spominov«.
Rodila se je iz preproste želje urediti očetovo dokumentacijo, ko je ta ostal brez statusa samozaposlenega v kulturi. A namesto treh let del je Petra prejela ogromen arhiv, ki je razkril širino njegovega ustvarjanja – od izvedenih projektov do tistih, ki so ostali le na papirju.
»Ko sem prelistavala gradivo, sem šele takrat razumela, kako raznolik in bogat arhiv ima. Spomnila me je na muzej Da Vincija,« je na predstavitvi dejala Bojana Leskovar.
Petra mu je sprva sestavila manjšo knjigo kot darilo, a Rodman je hitro oznanil: »To bo prava knjiga!« Delo sta nadaljevala skupaj – on kot boem brez okvirov, ona kot strukturirana perfekcionistka. Ko je zbolel, je projekt zastal, a Petra je vztrajala in ga dokončala slabi dve leti po njegovi smrti.
Polivalenten ustvarjalec brez mej
Umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič je Rodmana označil kot »polivalentnega tvorca«. V več kot štiridesetih letih ustvarjanja je raziskoval različna področja – vedno z značilno kombinacijo analitične natančnosti in ustvarjalne svobode.
Rodman je iskal slovensko identiteto skozi oblikovanje, še posebej v prelomnih letih po osamosvojitvi. Njegov slog je temeljil na geometriji in simboliki slovenstva, kar se odraža v številnih projektih, od arhitekture do industrijskih izdelkov.
Projekt Vurnik – kulturni most med tradicijo in sodobnostjo
Njegov najodmevnejši arhitekturni projekt je bil Projekt Vurnik, zasnovan kot obsežen projekt kulturnega marketinga.
V času, ko je Slovenija iskala svoje mesto v svetu, sta z arhitektom Renatom Repšetom obudila spomin na Ivana Vurnika, enega najpomembnejših slovenskih arhitektov.
Štiriletni projekt je svoj vrhunec doživel leta 1995 z razstavo v Cankarjevem domu, ki je pozneje gostovala tudi na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Zagrebu.
Za ta dosežek so Rodman, Repše in fotograf Miran Kambič prejeli Plečnikovo medaljo – priznanje, ki ga še danes štejejo med mejnike slovenske kulturne identitete.
Simboli za novo državo
Rodmanovo raziskovanje identitete se je nadaljevalo z natečajem za državno zastavo. Njegov predlog, ki je prejel drugo nagrado, je temeljil na simbolu kroga – znaku brezčasnosti in enotnosti, ki je Slovenijo povezal z Vodnikovim opisom »prstana Evrope«.
Zasnoval je tudi bankovec za eno lipo, prvi neuradni slovenski denar, na katerem sta bila France Prešeren in Plečnikov parlament. Gre za pravi gverilski projekt, natisnjenih je bilo 10.000 izvodov, nekateri pa so celo zares zaokrožili med ljudmi.
Oblikovanje z mislijo na človeka
»Oblikovanje je postalo mednarodni jezik – razkriva, kdo smo in kaj cenimo,« je zapisal Klemen Rodman.
Čeprav je ustvarjal velike nacionalne projekte, je z enako strastjo oblikoval predmete vsakdanjega življenja. Njegovi stoli, znani po dovršeni tehnologiji in funkcionalnosti, so prejeli evropski certifikat kakovosti.
Umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek je zapisal, da je Rodman po obdobju arhitekta Nika Kralja s svojimi idejami spet približal slovensko pohištvo svetovnim trendom.
Med njegovimi najbolj znanimi izdelki je tudi otroška zibka Nina Nina, postavljena ob bok finskemu in nemškemu industrijskemu oblikovanju – simbol nežnosti, ki izhaja iz organske oblike jajca.
Gorenjska kot prostor navdiha
Rodman je s svojim delom pustil močan pečat tudi v javnem prostoru Gorenjske.
Zasnoval je mestno opremo za Radovljico in Bled – od klopi, panojev in svetilk do avtobusnih postajališč in kolesarnic. V svoje kreacije je spretno vpletal elemente tradicionalnih obrti, zlasti kovaštva, ter avtohtone arhitekturne oblike, kot so kozolci.
Njegovi spomeniki, skulpture, paviljoni in kapelice danes predstavljajo pomemben del kulturne krajine Gorenjske.
Kritični duh v kolažih
Od leta 2015 do smrti je Rodman ustvarjal predvsem kolaže, s katerimi je pogumno izražal kritiko sodobne družbe. Njegova poglavja, zbrana pod naslovom Duh časa, razkrivajo provokativna, izpovedna in družbeno angažirana sporočila, ki gledalca ne pustijo ravnodušnega.
Zaradi svoje brezkompromisne drže in estetike, ki ni želela ugajati, je bil pogosto tarča kritik, a, kot se spominja Petra: »Zanj so bile pohvale manj pomembne kot resnična avtorska iskrenost.«
Živa zapuščina
Monografija Klemen Rodman ni le poklon njegovemu delu, temveč pričevanje o ustvarjalnem duhu, ki je znal združiti estetiko in uporabnost, tradicijo in sodobnost.
Njegove ideje še naprej navdihujejo nove generacije oblikovalcev.
Ob koncu predstavitve je Petra Rodman razkrila, da etnolog dr. Janez Bogataj že razmišlja o oživitvi očetovih kulinaričnih zamisli – kar dokazuje, da bo nemirni duh Klemna Rodmana živel še naprej.
