MAO vzpostavlja pilotno knjižnico rabljenih razstavnih materialov za krožno rabo v kulturi

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v zadnjih letih sistematično uvajajo trajnostne razstavne konstrukcije, kljub temu pa se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja nabral obsežen arhiv razstavnih elementov. Iz tega se je razvila ideja o knjižnici, v kateri bi bili materiali dostopni za izposojo in ponovno uporabo. Platformo, ki bo omogočala kroženje rabljenih elementov, nameravajo javnosti odpreti junija prihodnje leto.

MAO je predstavil pilotni projekt Platforma rabljenih materialov, katerega cilj je vzpostaviti zgled krožnega gospodarstva v kulturnem sektorju. Osrednji del projekta je zasnova knjižnice, ki bo institucijam in ustvarjalcem omogočala izmenjavo ter izposojo razstavnih konstrukcij in drugih elementov, ki so zaključili svojo primarno funkcijo. Sredstva za izvedbo so pridobili na javnem razpisu.

Direktorica muzeja Maja Vardjan je ob predstavitvi poudarila, da muzej letno pripravi veliko razstav, pri čemer nastajajo različne konstrukcije in prototipi, ki kasneje predstavljajo relevanten potencial za ponovno uporabo. »V zadnjem desetletju skrbno načrtujemo trajnostne razstavne sisteme, ki jih lahko vračamo na izvorna mesta. Vendar pa se je od devetdesetih let v več kot 500 kvadratnih metrih neizkoriščenega grajskega prostora nabralo ogromno materiala. Prav ta zaloga nas je spodbudila k vzpostavitvi knjižnice, kjer bi bili materiali pregledno predstavljeni in dostopni za izposojo,« je pojasnila.

Razpis je bil, kot dodaja Vardjan, idealna priložnost za razmislek o presežkih, ki se ne pojavljajo le v MAO, temveč tudi v drugih kulturnih ustanovah – denimo pri gledališčih, kjer so ravno tako prisotni veliki izzivi skladiščenja scenografskih elementov.

Sredstva so prejeli v okviru javnega razpisa Zeleni prehod v kulturi 2024–2026, ki ga financira ministrstvo za kulturo iz podnebnega sklada ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

“Samo prečno delovanje je najučinkovitejše”

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da je to prvič, da kulturno ministrstvo neposredno črpa sredstva iz podnebnega sklada za podporo trajnostnim praksam. Po njenih besedah je to korak v smeri držav, ki razumejo, da je največji učinek mogoče doseči le z medsektorskim povezovanjem. Kulturna in okoljska politika sta po njenem naravna zaveznika, saj obe nagovarjata javnost in soustvarjata spremembe v načinu razmišljanja.

Ministrica je izpostavila, da številne kulturne ustanove že danes delujejo relativno trajnostno zaradi omejenih sredstev, kar pogosto pomeni ponovno rabo obstoječih elementov. Projekt MAO v višini dobrih 69.000 evrov pa bo omogočil dodatno sistematično recikliranje razstavnih materialov in širjenje zavedanja o pomenu trajnostne prakse v kulturi.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dodal, da je projekt pomemben predvsem kot začetek dolgoročnega združevanja kulturnega sektorja, trajnostnega razvoja in zelenih tehnologij, čeprav sredstva morda niso visoka.

Javnosti in ustanovam na voljo junija 2026

V MAO so poleti začeli urejati zbirko materialov, ki so primerni za izposojo, izmenjavo ali ponovno uporabo. Trenutno poteka popis obstoječih elementov in vnos v digitalno bazo. Junija 2026 bo platforma odprta za posameznike ter kulturne organizacije, ki želijo trajnostno uporabljati razstavne materiale.

Za ponazoritev delovanja so v muzeju pripravili vzorčno instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki prikazuje širok nabor materialov – od lesa, keramike, opeke in stekla do razstavnih konstrukcij, primernih za nadaljnje umetniške ali prostorske posege.

Projekt nastaja v sodelovanju s podjetjem Arde – zelena preobrazba poslovanja, Društvom Pekinpah in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ob podpori domačih in mednarodnih strokovnjakov s področja trajnostne preobrazbe, arhitekture in oblikovanja.