Kljub lastništvu zemljišča kjer je postavljen vodnjak, mora lastnik za uporabo vode iz njega pridobiti vodno dovoljenje

V sušnih razmerah pride prav vsaka kaplja vode, tudi za zalivanje v kmetijstvu. Zato so lahko veseli tisti, ki imajo ob ali na njivah vodnjake. Pred leti je Arso pozival k njihovi prijavi, direkcija za vode pojasnjuje, da voda ni last lastnika vodnjaka.

V še tako sušnih dneh so ponekod vodnjaki polni vode. Govorimo o manjših virih vode, ki priteka iz vodnih žil, iz katerih si marsikateri primorski kmetovalec s pomočjo črpalke lahko napolni cisterno in nato zaliva pridelek.

Čigava last sta voda in vodnjak?

Na direkciji za vode, ki upravlja vode, pravijo, da je lastništvo vodnjaka kot objekta vezano na lastništvo zemljišča. Voda pa ni v lasti lastnika zemljišča, na katerem je vodni vir, niti v lasti lastnika vodnjaka. Voda je naravna dobrina, in če jo želi lastnik vodnjaka uporabiti, potrebuje za to vodno dovoljenje.

V preprostejših primerih, kot je denimo zalivanje, če ima zanemarljiv vpliv na količinsko stanje voda, je dovolj, da se vodnjak evidentira za posebno rabo vode. Tako dovoljenje ima omejen čas veljavnosti.

Vodo iz vodnjakov bi glede na zakon lahko uporabljali le tisti, ki so za to pridobili dovoljenje ali evidentirali posebno rabo vode, a se v naravi dogaja vse prej kot to, celo spori med vaščani, kdo bo iz vaških vodnjakov načrpal več vode.

Leta 2004 je Arso postavil rok za popis in prijavo vodnjakov in takrat so izdali skoraj 27 tisoč vodnih dovoljenj.