OKOLJE
Kakšno je danes stanje na Krasu po najbolj uničujočem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije?
Mineva leto dni od katastrofalnega gozdnega požara na Krasu, ki je v primežu vročinskega vala in suše izbruhnil 15. julija lani ter v 17 dneh zajel 3.700 hektarov površin. V izjemni akciji so ogenj ukrotili gasilci in drugi posredovalci iz vse države. Zdaj pristojni hitijo s čiščenjem in pogozdovanjem prizadetih površin.
Največji in najbolj uničujoč gozdni požar v zgodovini samostojne Slovenije je na goriškem Krasu lani divjal med 15. in 31. julijem, 1. avgusta pa so preklicali državni načrt, na podlagi katerega so na Kras napotili gasilce iz vse države. Požar je po oceni državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah povzročil za 26,88 milijona evrov škode na stvareh. Največja je bila škoda v gozdovih, saj je požar uničil za več kot 2.900 hektarjev gozdnih površin.
Z ognjem se je borilo več kot 20 tisoč ljudi
V najobsežnejši in najzahtevnejši intervenciji se je z ognjem borilo več kot 20.000 ljudi, med njimi skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev iz več kot 1000 prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije, 317 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, okoli 700 gozdarjev, 565 policistov in 369 pripadnikov enot Rdečega križa.
V aktivnostih ob požaru je sodelovalo tudi 255 zaposlenih na upravi za zaščito in reševanje, 135 pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, 73 članov ekip nujne medicinske pomoči, 40 radioamaterjev in še okoli 230 zaposlenih občinskih uslužbencev in drugih. Iz zraka so s poleti pomagali člani več aeroklubov, na pomoč pa so priskočili tudi iz tujine in gospodarstva.
Po katastrofi v nakup letal in helikopterjev za gašenje iz zraka
Ob ognjeni stihiji pred letom dni so se sicer odprla tudi nekatera vprašanja. Veliko težavo je predstavljalo dejstvo, da Slovenija ni imela lastnih letal za gašenje in je bila pri tem odvisna od pomoči iz drugih držav. Pri gašenju so sicer sodelovali helikopterji Policije in Slovenske vojske. Obrambno ministrstvo je zato že lansko jesen napovedalo nakup letal in helikopterjev za gašenje iz zraka, aprila letos pa podpisalo pogodbo za nakup štirih letal.
Prvi dve dvosedežni letali air tractor sta v državo že prispeli, vendar še nista vpisani v register zrakoplovov agencije za civilno letalstvo. Še dve letali pa bosta po napovedih ministrstva za obrambo na voljo leta 2024. Ob podpisu pogodbe so napovedali, da bo vsako od letal lahko prevažalo več kot 3000 litrov vode.
Precej težav pri gašenju je povzročalo tudi pomanjkanje hidrantov in zastarelo vodovodno omrežje. Prizadete občine so se zdaj lotile njegove posodobitve. V občini Renče – Vogrsko že postavljajo nove hidrante, je za Radio Slovenija poročala Nataša Uršič. Rekonstrukcija vodovodnega omrežja v občini poteka od pomladi, povezala pa bo kraje od Renč do predelov pod kraškim pobočjem, ki so ob požarih najbolj na udaru, razlaga župan Tarik Žigon: “Požar nas je naučil, da smo zdaj več hidrantnih mest postavili na ta ključna mesta. Z gasilci in upravljavcem, družbo Vodovod in kanalizacija, smo povečali cevi, zato da imamo oskrbo s pitno vodo oz. vodo, ki bo pozneje služila za gašenje na predelu kraškega pobočja.”
Skupaj z državo bi v Vipavi radi uredili tudi dve uradni točki za pristajanje helikopterjev: “Da se dodatno čisti, morebiti postavi plavajoča boja, da je stalna, zato da iz zraka vidijo, kje je treba zajemati vodo. Gašenje iz zraka je bilo odvisno od pilota, sam je ocenil, kje bo zajel, kje je varno … Da se to zabeleži, naredijo zemljevidi, kje so te točke, bo lažje in hitreje za gašenje požarov,” razlaga Žigon.
V občini Miren – Kostanjevica pa so zasnovali novo, skoraj 20 kilometrov dolgo traso vodovoda s 15 novimi hidrantnimi mesti, je za Radio Slovenija poročala Karin Zorn Čebokli. Župan Mauricij Humar je pojasnil: “S 14 novimi hidranti, iz katerih bi lahko pri morebitnem požaru vodo polnili tako v gasilska vozila kot tudi bazene, ki služijo za helikopterje.” Računajo na pomoč države, saj občina sama ne bo zmogla investicije, ki po grobih izračunih znaša osem milijonov evrov.
Preiskava pokazala, da ni bilo namernega požiga
S požarom na Krasu so se sicer ukvarjali tudi novogoriški kriminalisti. Ker je na širšem območju po 15. juliju zagorelo več požarov, je obstajal sum, da je bil ogenj podtaknjen, a so policisti v preiskavi ugotovili, da ni šlo za namerni požig.
Obvladovanje lanskega silovitega požara na Krasu pa je bilo zelo zahtevno tudi zato, ker je na požarišču veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Gasilce so tako poleg ognjenih zubljev ogrožale tudi eksplozije. Po požaru so s pogorelega območja doslej odstranili že več kot deset ton ubojnih sredstev.
Po čiščenju zdaj pogozdovanje
Zdaj na Krasu poteka čiščenje in pogozdovanje. Prvi so za obnovo na vrsti najbolj poškodovani deli borovih gozdov. Decembra so začeli izvajati prve sanitarne sečnje in trenutno so na polovici predvidenega poseka. Poteka tudi pogozdovanje; posadili so za 14 hektarov sadik toploljubnih hrastov in posejali tono in 200 kilogramov semen. Večji del pogorelega gozda bodo sicer prepustili samoobnovi.
OKOLJE
Vodna konvencija 2024: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje
Med 23. in 25. oktobrom bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekalo deseto zasedanje pogodbenic Vodne konvencije, med katerim bo Slovenija od Estonije prevzela triletno predsedovanje biroju konvencije. Dogodek, ki se ga bo udeležilo približno 600 predstavnikov iz 80 držav, potrjuje vodilno vlogo Slovenije na področju mednarodnega čezmejnega vodnega sodelovanja.
Kakšen bo pomen dogodka za Slovenijo
S tem zasedanjem in predsedovanjem Vodni konvenciji Slovenija krepi svoj mednarodni ugled kot država, ki se zaveda pomena čezmejnega upravljanja vodnih virov. Kot država z bogatimi vodnimi viri in dolgo tradicijo sodelovanja na tem področju bo Slovenija v naslednjih treh letih aktivno prispevala k bolj povezanemu in učinkovitemu upravljanju vodnih virov na globalni ravni.
Minister za naravne vire in prostor je poudaril, da bo Slovenija v okviru predsedovanja sledila ciljem Agende Združenih narodov 2030, zlasti cilju 6, ki se nanaša na zagotavljanje dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve za vse. Poleg tega bo Slovenija upoštevala priporočila Konference ZN o vodi 2023 in Vrha ZN o podzemni vodi 2022, kar bo dodatno okrepilo njeno vlogo pri soočanju s podnebnimi spremembami.
Tematike zasedanja
Vodilna tema prvega dne zasedanja bo “Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti”. V luči vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave in suše, ki so posledica podnebnih sprememb, bo ta tema pritegnila veliko pozornosti. Udeleženci bodo razpravljali o tem, kako čezmejno sodelovanje lahko prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti ekosistemov.
Drugi in tretji dan zasedanja bosta posvečena splošnim vsebinam konvencije, pregledu dosedanjega dela in sprejetju novih smernic za obdobje 2025–2027. Na teh dnevih bodo sprejete tudi odločitve o volitvah v delovna telesa konvencije ter načrtovane konkretne aktivnosti za nadaljnje obdobje.
Kaj pomeni slovensko predsedovanje
S prevzemom predsedovanja biroju Vodne konvencije bo Slovenija pridobila še večji vpliv pri oblikovanju politik na področju trajnostnega upravljanja vodnih virov. Poleg Vodne konvencije bo Slovenija predsedovala tudi Barcelonski in Donavski konvenciji, kar ji omogoča, da poveže programe in strategije vseh treh konvencij.
Ključne naloge slovenskega predsedovanja bodo usmerjene v poglobitev prizadevanj za omilitev planetarne krize, širitev članstva v konvenciji, ter razvoj inovativnih pristopov in tehnologij za upravljanje vodnih virov v spremenjenih podnebnih razmerah.
Vodna konvencija: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje
Vodilna vloga Slovenije v Vodni konvenciji temelji na njenem dolgotrajnem prizadevanju za varstvo in trajnostno rabo vodnih virov. Konvencija, sprejeta leta 1992 v Helsinkih in ratificirana s strani Slovenije leta 1999, je od leta 2016 odprta tudi za države izven regije UNECE, kar ji daje globalno razsežnost. Trenutno združuje 54 pogodbenic, od tega 13 izven UNECE, pri čemer se pričakuje nadaljnje širjenje članstva.
OKOLJE
Svetovni dan Zemlje 2024 – Planet proti plastiki
Povprečni prebivalec Slovenije na leto ustvari 7,7 tone emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida, za doseganje podnebne nevtralnosti pa ta ne bi smel presegati 1,25 tone emisij. Svoj ogljični odtis lahko preverite s spletnim kalkulatorjem.
Letošnji svetovni dan Zemlje, katerega namen je že več kot pol stoletja ozaveščati o okoljskih vprašanjih, s katerimi se spoprijema naš planet, v ospredje postavlja zahtevo po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. V zadnjih letih je namreč njena proizvodnja narasla na že več kot 380 milijonov ton na leto.
V Sloveniji je leta 2022 nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v letih 2021 in 2022 v primerjavi z nastalo odpadno plastiko je predvsem posledica recikliranja plastike, ki je nastala v 2020, in povečanega uvoza, je ta teden objavil SURS.
Leta 2022 je država uvozila 107.000 ton odpadne plastike, izvozila pa 92.000 ton. Največjo količino, 60.000 ton, je uvozila iz sosednje Italije, največ plastike pa je izvozila v Turčijo, in sicer 25.000 ton.
Za varstvo okolja je bilo v letu 2022 namenjenih 409 milijonov evrov investicij ali 0,81 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je na letni ravni za 58 milijonov ali 0,14 odstotne točke več. Povečali so se tudi tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov evrov ali z 1,30 na 1,65 odstotka BDP-ja.
Dan Zemlje so prvič zaznamovali v ZDA po katastrofalnem razlitju nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969, dogodek pa je postal svetoven v letu 1990, ko se je aktiviralo 200 milijonov ljudi v več kot 140 državah. Generalna skupščina Združenih narodov je 22. april kot mednarodni dan Zemlje razglasila leta 2009. Po podatkih organizacije Earthday bo letos ta dogodek zaznamovala več kot milijarda ljudi.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo pomen obnove ekosistemov za blaženje podnebnih sprememb. Zdravi ekosistemi omogočajo zdravje planeta in njegovih prebivalcev ter podpirajo ekosistemske storitve, od katerih smo odvisni, so zapisali na ministrstvu in dodali, da je ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti zato ključno, saj vpliva na naše zdravje, gospodarstvo in kakovost življenja.
Glede letošnje teme, plastike, so navedli, da kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo. “Številni od teh izdelkov, kot so plastične vrečke in embalaža, se uporabljajo le kratek čas, v okolju pa lahko ostanejo več sto let, preden se razgradijo,” so opozorili.
Kot so še poudarili na ministrstvu, sta podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti dva neločljiva in soodvisna procesa, dva vidika ene krize, povzročena z netrajnostno rabo naravnih virov, ki se medsebojno pospešujeta. “Ohranjena in odporna narava je ključna pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje,” so zapisali.
Sloveniji pripada manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine in le 0,014 odstotka kopnega, vendar na tej površini živi več kot en odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot dva odstotka kopenskih. “Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta,” so sporočili.
Skozi generacije smo naravo v Sloveniji po podatkih ministrstva ohranili v takšni meri, da več kot 40 odstotkov Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena. “Varujemo jih v enem narodnem parku, 50 naravnih parkih, 61 naravnih rezervatih in enem strogem naravnem rezervatu, 1097 naravnih spomenikih, 113 spomenikih oblikovane narave ter 355 območjih Nature 2000,” so še zapisali.
Predsednica Pirc Musar izpostavila tri ukrepe
Predsednica Nataša Pirc Musar je ob tej priložnosti izpostavila ukrepe za boj proti podnebnim spremembam.
“Plastika in njeni drobci so danes vsepovsod, tudi v naših telesih, ribah v morju, živalih na kopnem in v naravi na splošno. Cilj je zmanjšati proizvodnjo plastike za 60 odstotkov do leta 2040. Za prihodnje generacije pa si želimo svet brez plastike,” sporoča predsednica. Prebivalce je pozvala k uporabi steklenic ali kovinskih bidonov, “kajti za izdelavo ene plastenke je potrebno šestkrat več vode, kot je je v sami plastenki”.
Kot je opozorila, plastika razpade na mikroplastiko, strupene kemikalije prodirajo v naše vodne vire, hrano in v zrak, ki ga dihamo. “Potrošniki se tudi moramo zavedati, da je t. i. hitra moda ogromna proizvajalka in uporabnica plastike,” je dodala. Pozvala je tudi k čimprejšnjemu koncu dela pri potrebni novi pogodbi Združenih narodov o onesnaženju s plastiko.
V poslanici je poudarila tudi pomen znanstvenih raziskav na Arktiki in Antarktiki, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi slovenski raziskovalci.
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala pogodbo o Antarktiki. S tem se Slovenija uvršča med globalno-okoljsko in medgeneracijsko najodgovornejše države sveta. Temu koraku bi moral po besedah predsednice slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, za to pa je potrebno, da Slovenija pristopi tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo.
Vlado je pozvala k odločitvi o nacionalnem centru in k podpisu ustreznih mednarodnih sporazumov, med temi tudi t. i. madridskega protokola, ki bi slovenskim raziskovalcem omogočil delo na polarnih območjih.
Podprla je tudi novo slovensko kampanjo Za žive meje. “Te iz naših naselij izginjajo prav zdaj, ko bi nam lahko zelo koristile. So preprost ukrep urejanja javnih ali zasebnih prostorov, ki je hkrati koristen za ohranjanje biotske pestrosti in za krepitev vsestranske podnebne odpornosti vsakega lokalnega okolja in skupnosti,” je zapisala.
Po predsedničinih besedah se premalo zavedamo, da so podnebne spremembe povezane z izginjanjem biotske pestrosti in da je ohranjanje narave temelj podnebne politike. “Zato podpiram pobudo Podnebnega programa Mreže za prostor in se pridružujem pozivu slovenskim občinam in prebivalcem k ohranjanju obstoječih in urejanju novih živih mej z različnimi ukrepi in rešitvami,” je še zapisala Pirc Musar.
Kako lahko preverite svoj ogljični odtis
Nevladna okoljska organizacija Umanotera je prenovila svoj spletni kalkulator za izračun ogljičnega odtisa posameznika in tudi skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Kalkulator je na voljo tukaj. Njegova posebnost je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, kot so poraba električne energije in energentov za ogrevanje doma, prevozi z osebnimi vozili, javnim potniškim prevozom in letali ter potrošnja hrane, upošteva tudi sistemske emisije, kot so emisije zaradi transporta blaga, industrijske proizvodnje, ravnanja z odpadki in delovanja javnega sektorja. “Čeprav na zadnje nimamo neposrednega vpliva, smo zanje soodgovorni, saj uživamo koristi dejavnosti, pri katerih nastajajo,” opozarjajo v Umanoteri.
Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje emisije toplogrednih plinov, in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Kalkulator je opremljen tudi z nasveti za zmanjšanje emisij.
Ker je pravi občutek glede ogljičnega odtisa posameznika mogoče dobiti tako, da ga z nečim primerjamo, kalkulator izračunani ogljični odtis primerja z letnimi emisijami povprečnega prebivalca Slovenije (7,7 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida), EU (osem ton), ZDA kot primera energetsko potratne industrializirane države (18,8 tone) in Indije kot primera države svetovnega juga (2,8 tone). Nazadnje izračunani ogljični odtis posameznika primerja tudi z vrednostjo, h kateri v Sloveniji težimo na poti v podnebno nevtralnost (1,25 tone na letni ravni), pojasnjujejo v Umanoteri.
Kdaj bo Slovenija podnebno nevtralna družba
V nevladni organizaciji svarijo, da bo Slovenija podnebno nevtralna družba postala takrat, ko emisije toplogrednih plinov ne bodo presegale zmožnosti slovenskih naravnih ponorov (gozdov in travinja), da ogljikov dioksid odstranijo iz ozračja.
“Slovenija velja za deželo gozdov, izračun ogljičnega odtisa pa pokaže, da že same sistemske emisije, ki so leta 2021 znašale približno štiri tone ekvivalenta ogljikovega dioksida na prebivalca Slovenije, močno presegajo kvoto emisij za podnebno nevtralnost,” ob tem opozarja Jonas Sonnenschein iz Umanotere.
Izračun ogljičnega odtisa je lahko po oceni nevladnikov streznitev, saj pokaže, da za “prehod v podnebno nevtralnost niso zadosti kozmetični ukrepi, ampak so potrebne temeljite spremembe na ravni posameznikov in družbe“.
“Namen kalkulatorja ni frustrirati, ampak posameznike opolnomočiti, da se poleg sprememb svojega življenjskega sloga kot aktivni državljani tudi zavzamejo za družbene spremembe, ki prispevajo k zmanjšanju sistemskih emisij, na primer razogljičenje industrije, izboljšanje javnega prevoza in prehod na podnebju prijaznejšo oskrbo s hrano,” pa meni Renata Karba iz Umanotere.
Dodaja, da bodo pomembna priložnost za to že junijske evropske volitve, saj podnebna politika Evropske unije v veliki meri določa tudi slovensko podnebno politiko.
OKOLJE
V ujmah prizadetih več kot 6000 objektov, 330 jih ne bo moglo več stati na istih mestih
Država in občine bodo za okoli 330 prizadetih hiš morale poiskati nadomestne lokacije, je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi po ujmi povedal državni sekretar Jože Novak.
Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po ujmi povedal, da je okoli 330 prizadetih hiš na takšnih mestih, kjer ne bodo mogle več stati. Zanje bodo morali poiskati nadomestne lokacije drugje.
Za 80 objektov pa velja, da so poškodovani do te mere, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oz. bo mogoča tudi gradnja v bližnji okolici. Skupno je bilo na različne načine prizadetih okoli 6000 objektov.
Rekonstrukcije, ki so se začele, se nadaljujejo, ne da bi bilo treba vlagati vloge na novo, je kot bistveno poudaril Novak, ki je povedal, da se glede na zakonski predlog samodejno določa, da se gradbena dovoljenja, ki so bila izdana v času pred ujmo, podaljšujejo, skupaj na pet let, s čimer stopajo nasproti investitorjem, ki v tem času zaradi razmer niso mogli graditi.
Državna tehnična pisarna bo po Novakovih besedah v večini pomagala vsem investitorjem in poskrbela za nadomestne rešitve. “Ponudila bo najmanj enakovredno, če ne boljšo rešitev,” je dejal Novak. Pričakovati je različne odzive na to, so pa nekateri lastniki ogroženih objektov skupaj s sodelavci tehničnih pisarn že začeli iskati rešitve.
“Če bo kdo želel iti v neki objekt, ki je že zgrajen, ga bodo odkupili in posameznike preselili v objekte, ki že stojijo kjer koli v občini ali v bližini. Druga možnost je, da bo kdo zahteval sredstva in dobil plačano ter ne bo želel več graditi. Tudi takšne situacije so,” je dodal.
Za primere, kjer bo treba najti prostor za novo hišo, je napovedal, da bo država zgradila novo hišo na stavbnem zemljišču. Usmeritev v zakonskem predlogu je, da bi takšna gradnja potekala na poselitvenih območjih, ki že obstajajo v občinskih prostorskih načrtih.
Druga možnost je, da lahko določen postopek hitreje izpeljejo in ga vodijo za gradnjo nekaj hiš skupaj. “Pričakujemo, da bomo vsaj tretjino objektov rešili na takšen način, z majhnimi lokacijami po ena, dve, tri, pet hiš v nekaterih občinah,” je dejal.
Nove lokacije za več kot 100 hiš
V tistih občinah Zgornje Savinjske doline, kjer bo treba najti nove lokacije za 100 oz. 150 hiš, pa bodo to urejali posebni občinski prostorski načrti oz. sanacijski prostorski načrti.
Občine so se tega že lotile skupaj z državno pisarno in ministrstvom za naravne vire in prostor ter že pripravljajo določene lokacije, je dejal Novak.
Glede pridobivanja potrebnih soglasij je kot pomembno postopkovno rešitev v zakonu navedel, da če nekdo v 30 dneh ne izda mnenja, se šteje, da je mnenje dano. Državni sekretar na ministrstvu, konkretno on, pa bo tedensko oz. 14-dnevno koordiniral vse soglasodajalce.
Pripravljen bo tudi poseben program za obnovo vodotokov. “Posamezne vodotoke bomo začeli urejati trajnostno, sonaravno in na način, da bi bili podnebno odporni,” je dejal. Napovedal je tudi, da bo za območja, kjer so bile poplave, treba preveriti obstoječe prostorske načrte in jih po potrebi spremeniti, “najmanj s presojo vodarskih soglasij”.
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
TRAJNOST1 mesec nazaj
Kako v enem letu zmanjšati stroške in povečati dodano vrednost na zaposlenega?
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik
-
Dizajn1 mesec nazaj
Nagrada Red Dot za Geberit AquaClean Alba
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
Nov predlog zakona ministrstva za naravne vire in prostor: pitna voda za vse