Grad Cmurek dobil status kulturnega spomenika državnega pomena

Vlada Republike Slovenije je grad Cmurek razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. S tem je enemu najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji priznala njegov izjemen pomen in mu zagotovila najvišjo stopnjo varstva kulturne dediščine. Tak status pomeni sistematično zaščito arhitekturnih, zgodovinskih, krajinskih in arheoloških vrednot ter spodbuja trajnostno ohranjanje kulturne identitete prostora.

Po podatkih Ministrstva za kulturo so v odloku o razglasitvi natančno opredeljene varovane sestavine spomenika, njegovo vplivno območje ter varstveni režimi, ki določajo pogoje za posege, vzdrževanje in rabo območja. Poseben poudarek je namenjen tudi ohranjanju vedut, dostopnosti in trajnostni rabi dediščine.

Grad Cmurek, danes dom Muzeja norosti, s svojo dolgo zgodovino in arhitekturno vrednostjo velja za enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na Štajerskem. V stavbni zasnovi se prepletajo elementi romanike, gotike in renesanse, prostorsko pa grad obsega renesančno dvorišče, historične vrtove, grajsko kaščo in značilno krajinsko okolico.

Razglasitev predstavlja pomembno poglavje v zgodovini tega grajskega kompleksa, ki je bil od leta 1954 do 2004 dom zavoda za duševno in živčno bolne. Po zaprtju zavoda je grad ostal v upravljanju Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec, vendar brez konkretnih vsebin ali urejene rabe. Leta 2014 je lokalna skupnost ustanovila Muzej norosti, s ciljem oživiti in ohraniti opuščeni grajski objekt ter hkrati ozaveščati o zgodovini institucionalizacije in duševnega zdravja.

Od leta 2016 so se občasno pojavljali poskusi, da bi lokalno iniciativo odstranili iz grajskih prostorov. Leta 2021 je SVZ Hrastovec Muzeju norosti preklical soglasje za uporabo prostorov in mu odredil, da se mora v 30 dneh izseliti. Po menjavi vodstva zavoda je uspelo doseči dogovor, ki je omogočil nadaljnje delovanje muzeja na gradu. Ob tej priložnosti so prostore temeljito očistili in uredili, država pa je po dolgem času namenila tudi prva finančna sredstva za nujna obnovitvena dela – 50.000 evrov iz razpisa Ministrstva za kulturo. Ta bodo namenjena sanaciji zamakajočih žlebov in obnovi lesenega mostovža, ki vodi do grajskega poslopja. A za celovito obnovo bi bilo potrebnih bistveno več sredstev.

Grad Cmurek, ki je bil dolga leta zaprt za javnost, danes predstavlja primer dobre prakse trajnostnega ohranjanja kulturne dediščine – ne le skozi restavracijo objektov, temveč tudi z vsebinami, ki širijo zavest o socialni in okoljski pravičnosti ter človekovih pravicah.