DEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov

Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za kmetijstvo sta objavila javni poziv DEMO LES 2026, s katerim namenjata 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev za sofinanciranje javnih demonstracijskih objektov iz lesa. Občine in javni zavodi lahko za posamezen projekt pridobijo med 100.000 in 250.000 evrov, pri čemer mora delež lesa v uporabljenih materialih znašati najmanj 30 odstotkov. Rok za prijavo je 1. junij 2026. Čeprav razpisani znesek ni visok, jasno nakazuje usmeritev države: les naj ne bo le izvozni vir, temveč tudi gradbeni material domačih projektov.

Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropski uniji, saj gozdovi pokrivajo približno 58 odstotkov njenega ozemlja. Letni posek presega 6 milijonov kubičnih metrov. Kljub temu velik delež lesa zapusti državo kot surovina ali polizdelek, namesto da bi bil predelan v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Države, kot sta Avstrija in Nemčija, ta les odkupijo, ga industrijsko predelajo in prodajo kot konstrukcijski ali inženirski les ter pohištvo, pri čemer vrednost na kubični meter občutno naraste.

Slovenska gozdno-lesna veriga ostaja razdrobljena. Na eni strani so lastniki gozdov, večinoma zasebniki z majhnimi parcelami, ki nimajo ustreznih kapacitet za organiziran tržni nastop. Na drugi strani so žagarski obrati in lesnopredelovalna industrija, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, zastarelo opremo in oteženim dostopom do surovine po konkurenčnih cenah. Med obema segmentoma primanjkuje zmogljivosti za predelavo, ki bi les zadržale v državi in mu dodale višjo vrednost.

Veliko lesa, malo domače predelave

Slovenija bi lahko velik del teh izdelkov proizvajala sama. Razpis DEMO LES 2026 sicer ne rešuje sistemskih težav, predstavlja pa konkreten korak v smeri njihovega naslavljanja. Javni objekti, zgrajeni iz domačega lesa, lahko delujejo kot referenčni primeri dobre prakse – povečujejo prepoznavnost lesene gradnje ter dokazujejo njeno tehnično in ekonomsko upravičenost.

Kljub bogatim virom delež lesene gradnje v Sloveniji ostaja razmeroma nizek. Razlogi za to so večplastni. Gradbena regulativa je bila dolgo prilagojena predvsem betonski in zidani gradnji, zato so se investitorji pri lesenih projektih pogosto srečevali z dodatnimi administrativnimi ovirami, zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in požarnih soglasij. V zadnjih letih se razmere izboljšujejo, vendar se praksa v javni upravi spreminja postopno.

Tudi finančni sektor je do lesenih objektov tradicionalno zavzemal bolj previden odnos. Banke so takšne projekte pogosto obravnavale kot bolj tvegane, podobno pa so ravnale zavarovalnice. Posledično so bili stroški financiranja višji, kar je zmanjševalo investicijsko privlačnost, zlasti pri projektih, ki temeljijo na hipotekarnih posojilih.

Pomemben dejavnik je tudi pomanjkanje vidnih referenc. Investitorji potrebujejo konkretne primere, ki potrjujejo učinkovitost in zanesljivost lesene gradnje v praksi. Javni objekti – šole, telovadnice ali kulturni centri – imajo pri tem posebno težo, saj so dolgoročni in javno izpostavljeni. Uspešno izveden projekt lahko tako postane ključen argument za prihodnje investicije v leseno gradnjo.