GRADNJA
Nova Fakulteta za strojništvo: sodoben kampus znanja v vrednosti 160 milijonov evrov
»Nova stavba Fakultete za strojništvo bo stičišče vrhunskega znanja, raziskovanja in inovacij. Z njo bomo naši akademski skupnosti zagotovili pogoje, primerljive z najboljšimi univerzami v Evropi,« je ob podpisu pogodbe o financiranju poudaril rektor Univerze v Ljubljani. Gradnja enega največjih visokošolskih projektov pri nas se bo začela letos, zaključek pa je predviden v treh letih. V nadaljevanju predstavljamo trenutno stanje in načrtovano podobo nove fakultete.
Podpis pogodbe za enega največjih infrastrukturnih projektov
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič sta podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje in vzpostavitve raziskovalne infrastrukture Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Projekt, vreden 160 milijonov evrov, sodi med največje infrastrukturne in raziskovalne naložbe zadnjih let. Financiranje bo zagotovljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sredstev ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Brdo kot novo tehnološko univerzitetno središče
Fakulteta se bo iz sedanje lokacije v središču Ljubljane, kjer deluje v neposredni bližini Filozofske fakultete, preselila na Brdo. To območje se postopno razvija v pomembno univerzitetno vozlišče na področju tehnike in tehnologije, saj tam že delujejo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Biotehniška fakulteta. Selitev bo dodatno okrepila interdisciplinarno sodelovanje in povezovanje med sorodnimi področji.
Nove fakultetne stavbe že letos
»Poleg finančnih virov so kakovostni infrastrukturni pogoji ključni za razvoj visokošolskega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela,« je ob podpisu poudaril minister Igor Papič. Univerza v Ljubljani bo že letos pridobila dve novi stavbi, saj se zaključujeta novogradnji Medicinske in Veterinarske fakultete. V prihodnjih letih se jima bosta pridružili še nova Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za farmacijo.


Pogoji za razvoj, primerljivi z evropskim vrhom
Rektor Gregor Majdič je izpostavil, da nova stavba ne bo le arhitekturna pridobitev, temveč predvsem prostor, namenjen razvoju vrhunskega znanja. »Z novo infrastrukturo bomo ustvarili pogoje, ki so primerljivi z najboljšimi evropskimi univerzami, hkrati pa bomo okrepili svojo vlogo pri zeleni in digitalni preobrazbi družbe,« je poudaril.

Načrtovani novi študentski domovi
Ob tem je minister Papič skupaj s predstavniki Družbe za svetovanje in upravljanje podpisal tudi pismo o nameri za gradnjo novega študentskega doma v Ljubljani. Predviden objekt bo stal ob Dunajski cesti, v bližini Fakultete za družbene vede, Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete, ter bo zagotavljal približno 500 dodatnih postelj.
V pripravi je tudi projekt novega študentskega doma na Roški, kjer načrtujejo okoli 380 postelj. Zadnji študentski dom v Ljubljani je bil sicer zgrajen leta 2006, zato nove kapacitete predstavljajo pomemben korak k izboljšanju bivalnih pogojev študentov.

GRADNJA
V četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
Podjetje Tosidos SLAPE d.o.o. je pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove stanovanjske soseske v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v četrtni skupnosti Polje. Projekt ZC16 obsega 113 stanovanj različnih velikosti s premišljenim razporedom, ki omogočajo udobno bivanje in prilagodljivost različnim slogom in življenjskim obdobjem.
V okviru projekta ZC16 bodo na prej degradiranem območju ustvarili sodobno zasnovano bivalno okolje z notranjim zelenim atrijem, skupnostnimi prostori in stanovanji za različne skupine prebivalcev. Investicija je ocenjena na 30 milijonov evrov.

Sanacija območja kot temelj razvoja
Pred začetkom gradnje so na lokaciji izvedli obsežna sanacijska dela. Območje je bilo deloma degradirano, zato so ga najprej temeljito očistili, odstranili so večje količine odpadkov, med njimi tudi odvržene gume. S tem so zagotovili ustrezno podlago za gradnjo in hkrati izboljšali podobo prostora.

»Projekt ZC16 je nastal kot odgovor na sodobne potrebe bivanja v Ljubljani, kjer ljudje poleg funkcionalnega stanovanja vse bolj cenijo kakovostno skupno okolje. Naš cilj je ustvariti stanovanjsko skupnost, ki poleg zasebnosti omogoča tudi občutek povezanosti in pripadnosti prostoru,“ je poudaril Filip Baumgartner, vodja tržne gradnje v podjetju Tosidos in direktor projekta ZC16.

Kare z zelenim atrijem in skupnostnimi prostori
Večstanovanjski objekt je zasnovan kot kare z notranjim zelenim atrijem, ki bo stanovalcem služil kot osrednji prostor za druženje, igro in sprostitev. Zasnova zagotavlja ravnovesje med zasebnostjo in skupnostnim življenjem ter odgovarja na potrebe različnih skupin – od posameznikov in mladih parov do družin in starejših.
V pritličju je predvidenih šest poslovnih prostorov, ki bodo dopolnjevali vsakodnevne potrebe stanovalcev. Skupni prostori bodo namenjeni srečevanju, delu in preživljanju prostega časa.

»Izkušnje iz Slovenije in tujine potrjujejo, da premišljena zasnova stanovanj in skupnih prostorov pomembno vpliva na kakovost bivanja tudi na manjših kvadraturah ter dolgoročno prispeva k vrednosti nepremičnine,« je dodal Filip Baumgartner.

Lokacija omogoča dobro prometno dostopnost
Lokacija v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v Polju zagotavlja dobro povezanost z mestnim središčem in hiter dostop do obvoznice, hkrati pa ponuja bližino zelenih površin in stik z naravo. Nova soseska bo po napovedih investitorja v prostor prinesla dolgoročno urejenost ter pozitivno vplivala na razvoj širšega območja.
GRADNJA
Sodobni Kulturni center Ravne bo odprl novo poglavje kulturnega razvoja
Gradnja novega Kulturnega centra Ravne, ki bo nadomestil objekt, uničen v poplavah, poteka skladno z načrti. Poleg gradbenih del nastaja tudi programska zasnova prihodnjega delovanja, zato bodo Ravne na Koroškem kmalu bogatejše za sodoben kulturni prostor, namenjen prebivalcem občine in širše regije.
Novi kulturni center bo pomembna pridobitev za lokalno skupnost, saj bo omogočal izvedbo številnih gledaliških, glasbenih in drugih kulturnih dogodkov ter različnih prireditev. S tem bo pomembno prispeval k bogatejšemu kulturnemu življenju mesta in ustvaril sodobno okolje za razvoj kulturnih dejavnosti.

Zaključujejo se gradbena in obrtniška dela
Župan dr. Tomaž Rožen je pojasnil, da na območju Suhe trenutno potekajo dela v okviru vodnogospodarske ureditve in prenove cestne infrastrukture. Izvajajo se elektropriključki ter zunanja ureditev območja, v teku je gradnja tribune ob Glasbenem domu, postavitev dveh svetilnikov in priprava površin za zasaditev zelenih ureditev.
V notranjosti objekta se zaključujejo grobe strojne in elektroinštalacije, estrihi so že izvedeni, v naslednji fazi pa bodo sledili oblaganje sten in stropov ter priprava podlag za polaganje parketa. Sočasno potekajo tudi fina inštalaterska in obrtniška dela. Skupna vrednost investicije znaša 5.752.599,50 evra z DDV.
Gradnjo v okviru popoplavne sanacije večinoma financira država, vendar niso bili priznani vsi načrtovani stroški projekta, med drugim ureditev okolice in del opreme. Občina Ravne na Koroškem bo zato za dokončanje investicije zagotovila približno 600.000 evrov lastnih sredstev, okoli 400.000 evrov bo prispeval Eko sklad, del sredstev pa je občina zagotovila tudi z nedavno potrjenim rebalansom proračuna.
»Program novega Kulturnega centra je zastavljen zelo ambiciozno in bistveno bolj intenzivno, kot je bil doslej,« je poudaril župan Rožen. Dodal je, da želijo Ravnam na Koroškem z novim kulturnim središčem dati dodatno energijo, novo dimenzijo in svež kulturni zagon, ki bo spremljal odprtje sodobnega objekta.

Nova sezona prinaša razširjeno kulturno ponudbo
Čeprav gradnja še ni zaključena, ekipa Kulturnega centra Ravne in Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinsko dejavnost (ZKŠTM), ki bo tudi upravljavec novega centra, že pripravlja program za prihajajočo jesensko sezono. Pri oblikovanju strategije in programske sheme sodeluje mednarodno uveljavljeni glasbenik in organizator Tilen Hudrap, ki pripravlja tudi kulturno strategijo občine za obdobje 2027–2032.
Nova sezona bo sovpadla z odprtjem centra, hkrati pa nastaja dolgoročna vizija razvoja ustanove, ki naj bi postala pomembno kulturno središče Koroške in širšega prostora.
V programu ostajajo uveljavljeni abonmaji – gledališki, glasbeni, klasični ter otroški oziroma lutkovni. Med gledališkimi predstavami bodo občinstvo razveselile uprizoritve Nune v akciji, Zadnja večerja, Županova Micka in Balada o trobenti in oblaku. Glasbeni abonma bo gostil Klapo Skala, Tjašo Fajdiga s kabaretom, skupino Katalena, Kvatropirce in zasedbo Mnozil Brass. V klasičnem abonmaju bodo nastopili SiBrass, Simfonični orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter priznani slovenski evfonist Nejc Merc. Najmlajšim bodo namenjene najmanj štiri otroške predstave, lutkovni abonma pa bo letos povezan tudi z vrtci, za katere pripravljajo predstave za organizirane skupine otrok.

Ambicija je ustvariti kulturno središče Koroške
Poleg obstoječih abonmajev pripravljajo še družinski, mladinski, seniorski in abonma po izbiri. Kot je pojasnil direktor ZKŠTM Ravne Dejan Pandel, bo novi sistem obiskovalcem omogočal večjo prilagodljivost pri izbiri predstav glede na njihove interese, kar v prejšnjih letih zaradi prostorskih omejitev ni bilo mogoče.
Koroškemu gledališkemu abonmaju želijo dodati še Koroški glasbeni abonma ter tako dodatno podpreti domače glasbene ustvarjalce in okrepiti sodelovanje z lokalnimi kulturnimi društvi ter Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti.
Po besedah Tilna Hudrapa bo novi kulturni center odprt za različne umetniške zvrsti in ustvarjalce vseh generacij. Poseben poudarek bo namenjen čezmejnemu in mednarodnemu sodelovanju ter gostovanju priznanih domačih in tujih izvajalcev, hkrati pa odpiranju novih priložnosti za lokalne ustvarjalce. Vizija je, da Ravne na Koroškem postanejo prepoznavno kulturno središče regije, ki bo povezovalo kakovostne vsebine z najboljšimi praksami iz Slovenije in tujine.

Predsednica Zveze kulturnih društev Ravne na Koroškem Valentina Slemnik ob tem poudarja, da mora novi center ostati tudi dom domačih kulturnih društev ter pomemben prostor za vzgojo mladih, izobraževanje in razvoj novih kulturnih kadrov.
Ob odprtju novega centra občina in ZKŠTM pripravljata tudi posebno gesto za občane – vsak prebivalec bo prejel neprenosljiv vrednostni bon za obisk ene izmed predstav, s čimer želijo spodbuditi obisk in približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi.
Hkrati z gradnjo kulturnega centra poteka tudi obnova sosednjega Glasbenega doma, ki je bil prav tako poškodovan v poplavah avgusta 2023. Oba projekta predstavljata pomemben korak pri obnovi in nadaljnjem razvoju kulturne infrastrukture na Ravnah na Koroškem.
Gradnja objekta poteka v skladu s predvideno časovnico, vzporedno pa nastaja tudi strategija razvoja programske sheme, ki bo usmerjala delovanje novega kulturnega centra v prihodnjih letih.
GRADNJA
Tudi Celje korak bliže novemu potniškemu centru
S podpisom pogodbe z arhitekturnim birojem ARGU Studio, avtorjem zmagovalne natečajne rešitve za Potniški center Celje, se v Celju začenja priprava projektne dokumentacije za gradnjo garažne hiše, avtobusne postaje in nadaljnjo nadgradnjo celotne natečajne zasnove ene najpomembnejših investicij trajnostne mobilnosti.
“Veseli me, da smo s podpisom pogodbe naredili nov pomemben korak k realizaciji Potniškega centra Celje, enega ključnih razvojnih projektov našega mesta. Gre za projekt, ki hkrati naslavlja več pomembnih področij – od izboljšanja trajnostne mobilnosti in kakovosti javnega prostora do reševanja problematike parkiranja v mestnem središču. Ob tem ne smemo pozabiti niti širšega razvojnega pomena projekta, saj bo sodobno in urejeno vstopno območje mesta pomembno prispevalo tudi k večji privlačnosti Celja za obiskovalce. Potniški center Celje je tako več kot le prometna investicija, saj predstavlja pomemben del vizije sodobnega, zelenega in povezanega mesta,« je ob podpisu pogodbe za eno ključnih razvojnih investicij celjske občine na področju trajnostne mobilnosti in urbane prenove dejal župan Matija Kovač.

Več pozornosti pešcem in kolesarjem
Cilj projekta je preoblikovanje območja obstoječe železniške postaje v sodobno intermodalno vozlišče, ki bo povezovalo železniški, avtobusni in kolesarski promet ter druge trajnostne oblike mobilnosti. Pomemben del projekta predstavlja tudi nova garažna hiša, ki bo poleg potreb potniškega centra pomembno prispevala k reševanju parkirne problematike v mestnem jedru. Natečajna rešitev arhitekturnega biroja ARGU je strokovno komisijo prepričala z jasno prostorsko zasnovo, premišljeno prometno organizacijo in kakovostnim javnim prostorom. Zasnova postavlja v ospredje pešca, zelen javni prostor ter odprto in pregledno urbano ureditev. Ključni element projekta predstavlja enoten urbani paviljon oziroma lahka nadstrešnica, ki bo povezovala železniško in avtobusno postajo ter ustvarila sodoben vstopni prostor v mesto. Garažna hiša bo umeščena pod teren, s čimer se bo na površju sprostilo več prostora za parkovne ureditve, pešce in kolesarje. Območje Potniškega centra Celje obsega približno 50.000 kvadratnih metrov, projekt pa predvideva sodobno ureditev avtobusne postaje, novo garažno hišo, izboljšane površine za pešce in kolesarje, nove zelene ureditve ter kakovostnejšo povezavo različnih delov mesta. Natečajna rešitev ohranja tudi pomembne poglede na eno najlepših vedut knežjega mesta – celjski grad, prav tako predvideva možnost prihodnje umestitve žičniške povezave do gradu.
Cilj projekta je preoblikovanje območja obstoječe železniške postaje v sodobno intermodalno vozlišče, ki bo povezovalo železniški, avtobusni in kolesarski promet ter druge trajnostne oblike mobilnosti.
Večina zemljišč v lasti občine
Ocenjena vrednost investicije po natečajni zasnovi je okoli 16,5 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Januarja so natečajne elaborate za prihodnji potniški center razstavili v Osrednji knjižnici Celje, kjer so si jih lahko ogledali vsi zainteresirani. Arhitekt Marko Gusić, eden od avtorjev zmagovalne natečajne rešitve, je povedal, da je bila za njihovo mlado ekipo to ena bolj zahtevnih nalog, čeprav že imajo izkušnje tudi pri projektiranju potniškega centra v Ljubljani. »Pri projektiranju potniškega centra v Celju smo upoštevali, da je Celje močno poplavno ogroženo, zato smo nivo ustrezno dvignili. Ker je lokacija ob železniški postaji že nekoliko odmaknjena od mestnega jedra in nekdanje Celeie, predvidevamo, da na tem mestu ne bo odkritih pomembnejših izkopanin,« je takrat dejal Gusić. Župan Kovač pa večjih zapletov ne pričakuje niti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, saj je občina lastnica večine zemljišč, nekaj pa jih je v lasti države. Potniški center bo zrasel ob celjski železniški postaji, združeval pa bo vse vrste mobilnosti, od železniškega in avtobusnega prometa do parkirišč in različnih oblik mikromobilnosti, kot je denimo sistem javne izposoje koles Kolesce.
-
Dizajn2 meseca nazajDesignEuropa 2026: med finalisti tudi slovensko podjetje
-
Slovenija1 mesec nazajDostopne slovenske plaže: novosti za invalide na Obali
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika
-
Arhitektura2 meseca nazajPlečnikove nagrade letos zaznamovali prenova čolnarne na Bledu, vipavski trg in Hiša B2
-
Arhitektura2 meseca nazajPariški Tour Triangle dosegel končno višino in preoblikoval mestno veduto
-
Arhitektura1 mesec nazajStoletje brez Gaudija: arhitekturna dediščina, ki še vedno navdušuje
-
Arhitektura2 meseca nazajRadovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajBled v središču mednarodnih razprav o prihodnosti kulturne dediščine

