Connect with us

Energetska učinkovitost

Zavezništvo za zeleno okrevanje dobitnik energetske nagrade 2020

Objavljeno

dne

Pobudo za Zavezništvo za zeleno okrevanje Slovenije po epidemiji je po vzoru sorodnih mednarodnih organizacij pripravil Center energetsko učinkovitih rešitev (CER) ter pozvali različne deležnike k vstopu v zavezništvo in aktivnemu soustvarjanju programa zelenega okrevanja. Za spopad z ekonomskimi učinki pandemije koronavirusa je potreben načrt za oživitev gospodarstva, ki naj bo tak, da bo hkrati reševal tudi globalni izziv podnebnih sprememb.

Zavezništvo, ki je združilo 130 podjetij in organizacij – zelenih ambasadorjev, iz 13 različnih sektorjev, si po svojih najboljših močeh prizadeva za razvoj in uporabo zelenih tehnologij in novih poslovnih modelov. Druži jih ideja o spodbujanju razvoja in vpeljavi zelenih tehnoloških rešitev (storitev, produktov in procesov), torej tistih, ki zmanjšujejo ogljični odtis, prispevajo k trajnosti in spodbujajo samooskrbo. Cilj zavezništva za zeleno okrevanje Slovenije je zagotoviti razvoj zelene, pametne in tehnološko napredne Slovenije, hkrati pa spodbuditi vlado k sprejemanju ukrepov za pospeševanje zelenega gospodarstva.

Kot so poudarili v CER, ta nagrada pomeni izjemno velik korak tako za zavezništvo kot tudi zanje in dokazuje, da so na pravi poti, usmerjeni v prave izzive in priložnosti. Prav tako jim daje dodatno moč in energijo za nadaljnje delo, nove projekte in uresničitev cilja, da skupaj do leta 2050 dosežemo podnebno nevtralnost ter do 2030 zmanjšamo emisije vsaj za 55 odstotkov.
S skupnimi močmi bomo hitreje prišli do podnebne nevtralnosti in s tem do večje odpornosti družbe in gospodarstva na prihajajoče krize, večje konkurenčnosti in bolj kakovostnega življenja za vse.

V CER si bodo še naprej prizadevali ustvarjati spodbudno okolje za razvoj zelenega, krožnega in digitalnega gospodarstva. K spremembam pa želijo spodbuditi čim več podjetij in jim pomagati postaviti temelje ambiciozne strategije za zmanjšanje emisij.

Energetska učinkovitost

Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga

Objavljeno

dne

Proizvodnja električne energije iz sonca je v Evropski uniji lani prvič presegla proizvodnjo iz premoga, delež elektrike iz obnovljivih virov pa je bil že skoraj polovičen.

Poročilo o električni energiji v Evropi je pripravila podnebna analitska organizacija Ember. Kot piše v dokumentu, je sonce lani ostalo najhitreje rastoč vir energije v Evropski uniji. Soncu je sledil veter, vetru pa jedrski vir in plin.

Na račun močne rasti energije iz sonca in vetra je delež obnovljive energije na stari celini porasel na 47 odstotkov. Leta 2019 je bil denimo pri 34 odstotkih. Delež energije iz fosilnih goriv je na drugi strani v tem obdobju nazadoval z 39 na 29 odstotkov.

Proizvodnja energije iz plina je v letu 2024 nazadovala že peto leto zapored, delež elektrike iz fosilnih goriv pa je bil po podatkih Emberja lani najnižji doslej.

“Evropski zeleni dogovor je prinesel globoko in hitro preobrazbo elektroenergetskega sektorja Unije,” so poudarili v organizaciji. “Vzpon proizvodnje energije iz sonca in vetra je glavni razlog za upadanje proizvodnje iz fosilnih goriv,” so podčrtali.

Screenshot

“To je velik mejnik. Premog je najstarejši način za proizvodnjo energije, a obenem tudi najbolj umazan. Sončna energija je vzhajajoča zvezda,” je za Guardian dejala soavtorica poročila Beatrice Petrovich.

Sončna energija napreduje v vseh državah članicah

Njihovi izračuni kažejo, da bi EU brez vzpostavljenih dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz sonca in vetra od leta 2019 uvozil dodatnih 92 milijard kubičnih metrov plina in 55 milijonov ton črnega premoga, kar bi stalo 59 milijard evrov.

Po mnenju Emberja so tovrstni trendi razširjeni po vsej Evropi; sončna energija napreduje v vseh državah EU-ja. Več kot polovica jih je bodisi že ukinila premog, fosilno gorivo, ki najbolj onesnažuje okolje, ali pa je njegov delež zmanjšala na manj kot pet odstotkov svoje mešanice energetskih virov.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici že 1000 podpisov

Objavljeno

dne

Civilna iniciativa Snežnik, v katero so se zaradi nasprotovanja postavitvi sedmih vetrnic na planoti vzhodno od Ilirske Bistrice povezali krajani, je zbrala 1000 podpisov, ki jih namerava posredovati pristojnemu ministrstvu. Skrbi jih tudi za pitno vodo.

Civilna iniciativa Snežnik, ki je sredi novembra nastala z namenom, da na hribih Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica ne zrastejo vetrnice, je do tega tedna zbrala 1000 podpisov, kot stranka v postopku pa sočasno zbirajo tudi 500 podpisanih pristopnih izjav k civilni iniciativi. Tega cilja sicer še niso dosegli, je pojasnil član iniciative Egon Zevnik.

Prav tako v civilni iniciativi do konca leta zbirajo pripombe in pobude glede državnega prostorskega načrta za omenjeno območje, 30. decembra pa bodo vse zbrano predali ministrstvu za naravne vire in prostor, ki vodi postopek postavitve vetrnih elektrarn.

Krajani se bojijo za naravno okolje in vodo

Kot so že oktobra na javni predstavitvi projekta povedali občani, številni projektu nasprotujejo, ker se bojijo, kako bodo vetrnice vplivale na počutje in zdravje ljudi, bojijo pa se tudi za naravno okolje. Naravovarstveniki so ob tem spomnili, da je velik del območja prostorskega načrta zaščiten v okviru Nature 2000, velik del zavzema tudi Unescovo biosferno območje.

Zevnik je poudaril tudi problematiko pitne vode. Polje vetrnih elektrarn je namreč načrtovano v neposrednem vodozbirnem zaledju virov pitne vode v občini. Kot so oktobra poročale Primorske novice, je kraški izvir Bistrice največje vodno zajetje v občini, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje približno 10.000 ljudi iz domače in sosednjih občin. Vetrnice bi stale v neposrednem vodozbirnem zaledju kraškega izvira Podstenjšek, ki s pitno vodo oskrbuje približno 400 ljudi.

Številni se bojijo tudi hrupa, zaradi česar menijo, da bi morala država najprej določiti mejne vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa in šele nato načrtovati gradnjo naprav, ki takšne zvoke povzročajo.

Vizualizacija načrta vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici. Foto: Občina Ilirska Bistrica

Vetrnicam nasprotuje tudi župan

Pobudi sicer nasprotuje tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič. Kot je po oktobrski predstavitvi povedal, ima škarje in platno v rokah ministrstvo za naravne vire in prostor. “Mislim pa, da so danes dobili jasno sporočilo, kakšna je volja občank in občanov Ilirske Bistrice, ki projekt umeščanja vetrnih elektrarn ostro zavračajo in si ne želijo takega razvoja, ki bi definiral ta prostor kot tretjerazreden degradiran prostor za vse generacije naprej,” je dejal.

Predvidene vetrne elektrarne bi bile sicer postavljene najmanj 1400 metrov od najbližjega naselja. Te naj bi v premer merile 115 do 180 metrov, v višino pa bi večinoma merile med 100 in 175 metri. Vsaka vetrnica bi imela inštalirano moč sedem megavatom, celotno polje torej 63 megavatov.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov

Objavljeno

dne

Avtor

Raziskava Barometer zdravih stavb (prej Barometer zdravih domov – HHB) že od leta 2015 spremlja stanje evropskih domov. Letošnja različica raziskave, ki jo je izvedel BPIE (Buildings Performance Institute Europe), v primerjavi s prejšnjimi zajema vse glavne vrste stavb, in sicer od domov do šol in bolnišnic. Omenjena raziskava zagotavlja pomemben vpogled v stavbe in zdravje njihovih uporabnikov ter razkriva, kako bi lahko z upoštevanjem določenih smernic s prenovo javnih stavb dosegli 11,5-odstotno donosnost naložb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje.

Evropska unija na področju energije in prenove ni na pravi poti doseganja zastavljenih podnebnih ciljev do leta 2050. Kot kaže raziskava, velja podobno tudi pri izboljšanju zdravja stavbnega fonda. Poročilo HBB za rešitev perečega izziva ne uvaja le okvirja za sledenje zdravim in trajnostnim zgradbam v Evropi, temveč ponuja tudi nabor političnih priporočil za skupno uskladitev prizadevanj za zdrave stavbe s cilji razogljičenja do leta 2050, kot izhaja iz Pariškega sporazuma. Podnebne politike morajo na prvo mesto postaviti ljudi, kar je tudi okvir teh priporočil.

Prenovo stavb je treba povečati za 1400 %

Podatki kažejo, da je zadeva nadvse pereča. Za doseg podnebnih ciljev EU je treba prenovo stavb povečati za 1400 % (z 0,2 % na 3 %).[1] Leta 2020 so bile emisije CO2 za 18 % višje, kot predvideva doseganje podnebnih ciljev EU.[2] Ob tem vsak četrti Evropejcev prebiva v stavbah, kjer je kakovost zraka v zaprtih prostorih pod nacionalnimi standardi, več kot 30 milijonov državljanov pa je prizadetih zaradi pretemnih stanovanj, kar lahko negativno vpliva tako na duševno kot tudi fizično zdravje.

Prenova pa bi prispevala tudi k precejšnjim dobičkom. Stroške obnove vseh neučinkovitih stanovanjskih fondov v EU bi bilo mogoče povrniti v samo dveh letih, prav tako bi lahko prihranili 194 milijard EUR v enakovrednih družbenih dobrinah – torej manj bolniških odsotnosti, večja uspešnost pri delu in v šolah.[3] Z izpolnjevanjem standardov energetske učinkovitosti EU bi lahko prihranili 44 % končne energije, porabljene za ogrevanje prostorov.[4] Prav tako bi prenova bolnišnic prispevala k 21-odstotnemu znižanju zdravstvenih stroškov, 19-odstotnemu znižanju umrljivosti in 20-odstotnemu zmanjšanju fluktuacije zaposlenih.[5]

Ukrepanje je potrebno tako na nacionalni kot evropski ravni

V tem kontekstu se Barometer zdravih stavb (HBB) za leto 2024 začenja z jasnim sporočilom: potrebno je ukrepanje tako na evropski kot nacionalni ravni, s čimer bi zagotovili zdrave domove, delovna mesta, šole in bolnišnice. Letošnje poročilo tako razkriva potrebo po pomembnih ukrepih za zagotavljanje zdravih stavb in pojasnjuje pot, ki jo je treba ubrati, vključno z opredelitvijo in okvirjem za zdrave, trajnostne in odporne stavbe.

»Zdrave in cenovno dostopne stavbe bi morale biti edina vrsta stavb, v katerih ljudje živijo, se učijo, delajo, igrajo ali okrevajo. Zagotavljanje dostopa do zdravih in cenovno dostopnih zgradb vsem Evropejcem bi moralo biti prednostna naloga oblikovalcev evropskih politik. Upamo, da bo to poročilo služilo kot navdih in konkretno orodje za oblikovalce politik, saj v njem lahko najdejo specifična priporočila in konkretne primere,« pravi Fleming Voetmann, podpredsednik za zunanje odnose in trajnost pri skupini VELUX.

Zdrave stavbe prav tako prispevajo h gospodarstvu in podnebju, saj študije primerov, prikazane v poročilu, kažejo 11,5-odstotno donosnost naložbe v prenovo javnih stavb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje. Poleg tega bi lahko bolj zdrava delovna mesta vodila do dodatnih 40 milijard EUR bruto dodane vrednosti evropskemu gospodarstvu na leto za vsak odstotni napredek v uspešnosti zaposlenih.

Predstavitev priporočil za zdrave stavbe: 5 področij

Za usmerjanje oblikovalcev evropskih politik o tem, kaj naredi stavbo zdravo, trajnostno in odporno, HBB vzpostavlja pomemben nov okvir, ki temelji na zanesljivih znanstvenih raziskavah in je prikazan v 12 študijah primerov iz vse Evrope. Okvir temelji na petih med seboj povezanih področjih za zdrave stavbe, z naslednjimi značilnostmi in cilji:

1) Izboljšati duševno in telesno zdravje.

2) Zasnovane so za človekove potrebe.

3) Trajnostno zgrajene in upravljane.

4) Odporne in prilagodljive.

5) Opolnomočenje ljudi.

Vsako področje je sestavljeno iz nabora kazalnikov za celosten vpogled in lažjo integracijo med procesom načrtovanja in gradnje stavb, kar deležnike vodi k doseganju resnično zdravih, trajnostnih in odpornih stavb.


  • [1] BPIE, ‘How to design fair and effective minimum energy performance standards’
  • [2] BPIE, ‘EU Buildings Climate Tracker 2nd Edition: A call for faster and bolder action’, BPIE, 2023
  • [3] J. Palacios, P. Eichholtz, and N. Kok, ‘Moving to productivity: The benefits of healthy buildings’, PLOS ONE, vol. 15, no. 8, p. e0236029, Aug. 2020
  • [4] BPIE, ‘How to stay warm and save energy’, 2023
  • [5] BPIE, ‘Building 4 People: Quantifying the benefits of energy renovation investments in schools, offices and hospitals’, 2018
Nadaljuj z branjem
DEDIŠČINA16 ur nazaj

Pravljični gradovi Ludvika II. Bavarskega zdaj del Unescove svetovne dediščine

“Za naše pravljične gradove se je uresničila pravljica,” je ob veliki novici poetično pripomnil Markus Söder, predsednik vlade zvezne dežele...

KULTURNA DEDIŠČINA1 dan nazaj

Več kot 500 poškodovanih ali uničenih kulturnih objektov v Ukrajini

Mednarodna skupnost obljubila več kot deset milijard evrov za obnovo Ukrajine, pri čemer bo dodatna pomoč namenjena tudi zaščiti kulturne...

GRADNJA4 dnevi nazaj

Prvi korak v novo dobo trajnostne stanovanjske gradnje – Sežana kot zgled lesene nadgradnje

Jelovica v Sežani uspešno zaključuje enega najbolj inovativnih gradbenih projektov v Sloveniji: nadgradnjo obstoječe masivne stavbe z okvirno-panelno leseno konstrukcijo,...

PRENOVE/OBNOVE5 dni nazaj

Koprski Libertas – sofinanciranje prenove nekdanjega skladišča soli v kulturno središče

Ministrstvo za naravne vire in prostor je z Občino Koper podpisalo pogodbo o sofinanciranju prenove in preobrazbe funkcionalne namembnosti nekdanjega...

ZELENA ENERGIJA5 dni nazaj

Pilotni projekt agrofotovoltaike pri nas – sončni paneli v raziskovalnem sadovnjaku 

V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici je potekala predstavitev raziskovalnega pilotnega projekta, v okviru katerega so...

OKOLJE2 tedna nazaj

Onesnaženje: v bioplinarni Ormož odpadna voda znova ogroža okolje

Iz ormoške bioplinarne je v začetku junija ponovno iztekla onesnažena odpadna voda, opozarja Občina Ormož. Po analizi Nacionalnega laboratorija za...

PRENOVE/OBNOVE2 tedna nazaj

Kredarica dobiva prenovljen podnebni observatorij

Na Kredarici, najvišji meteorološki postaji pri nas, je stari prizidek podnebnega observatorija že odstranjen. Dobro mesec dni po začetku del...

Arhitektura2 tedna nazaj

Hiša treh pomladi – poletna rezidenca Casa em Ancede v osrčju »prazne Španije«

»Hiša treh pomladi« oz. Casa em Ancede, je poletna rezidenca v Jarque de la Val, zelo majhnem mestu v provinci...

GRADNJA2 tedna nazaj

NE-Krško je ena najvarnejših jedrskih elektrarn na svetu

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je obiskal Nuklearno elektrarno Krško in se prepričal o njeni varnosti in...

GRADNJA2 tedna nazaj

Pot do nadaljnega rušenja objekta je odprta: zapleti z gradnjo UKC Maribor

Po dolgotrajnih pogajanjih sta ponudbo za odkup sprejela tudi lastnika zadnjega stanovanja v stavbi ob oddelku za onkologijo Univerzitetnega kliničnega...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.