Novi javni natečaj za urejanje Poti spominov in tovarištva je za stroko pomemben predvsem zato, ker ne išče zgolj posamezne prostorske rešitve, temveč priročnik za dolgoročno, ponovljivo in usklajeno urejanje celotnega sistema. Razpis je odprt, prijave tečejo do 18. decembra 2026, oddaja natečajnih rešitev pa do 14. januarja 2027. To pomeni, da je predmet dela operativen že zdaj: projektanti, upravljavci in investitorji dobivajo priložnost, da za 32,5 kilometra dolg javni spomeniški prostor oblikujejo skupna pravila, ne le enkratnega posega.
Zakaj je ta razpis drugačen od običajnega natečaja
Po objavi ZAPS je predmet natečaja izdelava celostnega koncepta urejanja PST v obliki priročnika za načrtovanje ureditev na poti ter izvedbeni prikaz uporabe priročnika na vnaprej določenih odsekih. Naročnik je Mestna občina Ljubljana. Že sama formulacija naloge je za slovenski javni prostor pomembna: ne govori o enem trgu, enem parku ali enem odseku, temveč o sistemu pravil, ki mora zdržati različne lokacije, različne upravljavske situacije in različne časovne horizonte izvedbe. ZAPS izrecno navaja tudi, da naj bi se priročnik uporabljal na vseh ravneh, od vzdrževalcev in upravljavcev do načrtovalcev, investitorjev, odločevalcev in strokovne javnosti.
Za arhitekturno, krajinskoarhitekturno in gradbeno stroko je to pomemben premik. Klasičen projekt javnega prostora praviloma rešuje enkratno stanje na eni lokaciji; priročnik pa mora prevesti vrednote prostora v nabor preverljivih, tehnično izvedljivih in ponovljivih pravil. Če je dobro pripravljen, postane vmesnik med varstvom dediščine, komunalnim vzdrževanjem, investicijskimi posegi in vsakodnevno rabo. Prav v tem je strokovna teža aktualnega razpisa.
PST ni samo pot, ampak večplastna javna infrastruktura spomina
Turizem Ljubljana PST opisuje kot 32,5 kilometra dolgo rekreacijsko pot, ki obkroža mesto po trasi nekdanje vojaške zapore z bodečo žico iz časa druge svetovne vojne. Pot je namenjena predvsem hoji in teku, deloma jo uporabljajo tudi kolesarji; večinoma je peščena, na posameznih urbanih odsekih tudi asfaltirana, ob njej pa raste okoli 7.400 dreves skoraj petdesetih vrst. Ta kombinacija zgodovinskega spomina, vsakdanje rekreacije, drevoredne krajine in urbanih prečkanj je natančno razlog, da PST ni mogoče urejati zgolj s parcialnimi, od primera do primera izmišljenimi detajli.
MAO gre še korak dlje in PST razume kot prostor, ki ni le spomenik kot objekt, temveč prostor rituala hoje, hkrati pa rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura. Razstava Pot ob žici. Prvi korak PST opiše kot nedokončan, nenehno spreminjajoč se projekt. Ta formulacija je za projektantski premislek ključna: če je prostor po naravi dolgoročno spreminjajoč se, potem ga ni mogoče kakovostno upravljati brez jasnih pravil, kaj se lahko spreminja, kako se spreminja in kaj mora ostati prepoznavno skozi vse prihodnje posege.
MAO ob tem spomni tudi na razvojne plasti poti: po prvem partizanskem pohodu leta 1957 je Vlasto Kopač določil in zakoličil njen potek; po njegovih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi. V sedemdesetih letih so pot preoblikovali v alejo, 4 metre široko peščeno pešpot, obdano z drevoredi; v osemdesetih letih je dobila novo grafično podobo in poudarjene vhode. To ni le zgodovinski podatek, ampak praktična lekcija: PST že od začetka deluje kot skupek poti, označb, memorialnih točk, drevoredov in prehodov, torej kot celovit sistem elementov.
Normativni okvir: kaj je veljavno, kaj arhivsko in kaj je treba preverjati sproti
PST ima preverljivo varstveno in prostorsko podlago. Odlok o določitvi Poti spominov in tovarištva za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana je bil sprejet 5. novembra 1987 in objavljen v Uradnem listu SRS št. 3/88 z dne 30. januarja 1988. Mestna občina Ljubljana ga tudi v aktualnem registru predpisov še vedno navaja med veljavnimi kulturnimi predpisi; v istem registru je naveden tudi predhodni zgodovinski spomeniški akt iz leta 1985. V tem članku zato leto 1988 ni obravnavano kot nova ureditev, temveč kot dolgo veljavno varstveno izhodišče, ki še vedno določa status prostora.
Pomembna podrobnost so tudi prehodne in končne določbe starega odloka. Te ne vzpostavljajo novega prehodnega režima za aktualni natečaj, ampak zgodovinsko določajo, da naj se nadaljnja graditev in dokončanje poti prostorsko, časovno in finančno usklajujeta z drugimi gradnjami, zlasti stanovanjskimi in proizvodnimi predeli ter cestnimi in železniškimi odseki. Za današnjo prakso so pomembne predvsem kot dokaz, da je bila PST že v izvirnem aktu razumljena kot dolgoročno etapni sistem.
Za projektantsko stroko je posebej pomembno, da je PST v javno dostopnem besedilu OPN MOL – izvedbeni del vodena kot posebna namenska raba ZPps. V javno objavljenem besedilu iz leta 2022 in v javno dostopnem neuradnem prečiščenem besedilu na strani MOL je za primer prestavitve trase navedeno, da je treba premestitev izvesti v polnem profilu 4,00 m pohodne površine z obojestranskim 8,00 m zelenim pasom z drevoredom na vsaki strani. Za odseke ob cesti, čez cesto ali železnico pa je navedeno, da se trasa uredi v profilu in poteku, ki ju določi organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, ter da mora biti urejena kot pohodna površina z usmerjevalnimi tablami, z označbami v tleh ter vsaj z enostranskim drevoredom.
Ključni popravek ob svežem preverjanju je časovni status tega prostorskega okvira. Stran Uradnega lista za besedilo iz leta 2022 ga izrecno označuje kot arhivsko objavo. Po podatkih PISRS je bil nov Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del sprejet 22. junija 2026, objavljen 20. julija 2026 in velja od 4. avgusta 2026, z dvema popravkoma v istem letu. Za natečajne ekipe to pomeni, da pri pripravi rešitev ne smejo ostati le pri arhivskem besedilu iz leta 2022, ampak morajo pred oddajo preveriti zadnje veljavno besedilo na aktualni strani MOL oziroma v PISRS.
Zakaj je priročnik potreben tudi z upravljavskega vidika
Če pogledamo uradne objave MOL o posegih na PST v zadnjih letih, dobimo zelo jasen signal. Leta 2022 je občina prenovila odsek med Jarško cesto in Žalami; v okviru del je prenovila peščeno površino z robniki, uredila odvodnjavanje in obnovila zelenice. Leta 2023 so se začela vzdrževalna dela med Litijsko cesto in Fužinskim mostom, prav tako z ureditvijo peščene podlage, odvodnjavanja, robnikov in travnih površin. Leta 2025 je sledila obnova 1.260 metrov dolgega odseka na grebenu Golovca z ureditvijo štirih počivališč.
Iz teh treh uradno objavljenih posegov je razumno sklepati, da PST mesto že danes upravlja kot zaporedje zelo različnih tehničnih nalog: nekje so v ospredju peščene površine in odvodnjavanje, drugje robniki in zelenice, tretjič počivališča ali prehodi skozi zahtevnejši teren. Prav zato je razpisani priročnik pomemben: brez enotnih pravil lahko vsak posamezen poseg tehnično deluje korektno, celota pa se začne drobiti v različno oblikovane, različno označene in različno vzdrževane fragmente. To je strokovna presoja, ki neposredno sledi iz razpisanega predmeta natečaja in iz javno objavljenih primerov vzdrževanja.
Kaj bi moral dober priročnik zajeti, da bo uporaben v praksi
- Tipologije odsekov. PST ni enovit prostorski profil, ampak zaporedje urbanih, parkovnih, gozdnih, infrastrukturnih in robnih situacij. Priročnik bi moral zato določiti tipološke skupine odsekov in zanje opredeliti minimalne prostorske ter oblikovne standarde.
- Razmerje med spomeniškim in uporabnim. Memorialni elementi niso dodatek, ampak jedro identitete poti. Kopačevi stebri, spominski kamni, reliefni označevalci, ostanki bunkerjev in kasnejši vhodi tvorijo sistem orientacije in pomena. Priročnik mora zato jasno povedati, kako se vzdržuje, dopolnjuje ali interpretira dediščinske elemente, ne da bi se zabrisala njihova zgodovinska plast.
- Materiali, robniki in odvodnjavanje. Uradne občinske objave o prenovah iz let 2022 in 2023 so dovolj zgovorne: peščena površina, robniki, odvodnjavanje in zelenice se ponavljajo kot osnovni tehnični paket posegov. Dober priročnik bi moral zato standardizirati vsaj dopustne materiale, robne detajle, načine sanacije posedkov, odvodnjavanje in režime vzdrževanja po tipih terena.
- Prečkanja prometnic in infrastrukturne stike. Prav na teh točkah se linearni spomeniški prostor najhitreje razgradi v navadno mestno pešpot. Objavljeni prostorski pogoji za ZPps izrecno zahtevajo usmerjevalne table, označbe v tleh in drevoredno ureditev; priročnik bi moral te zahteve prevesti v nedvoumne detajle, ne le v načelne smernice.
- Režim počivališč, opreme in dodatkov. Ureditev štirih počivališč na Golovcu kaže, da bodo tudi drobni servisni elementi pomemben del bodočih posegov. Priročnik bi moral ločiti, kje je oprema nujna, kje dopustna in kje bi bila preobremenjujoča za spomeniški značaj poti.
- Upravljavski protokol. Ker ZAPS napoveduje uporabo priročnika od vzdrževalcev do odločevalcev, ta ne sme ostati oblikovalski album. Potreboval bo jasen upravljavski del: kdo potrjuje odstopanja, katere rešitve so tipske, kako se vodi evidenca posegov in kako se preverja skladnost posameznega projekta s celostno podobo.
Časovnica: kaj je napovedano in kaj že velja
Spomeniški status PST, varstvena logika prostora in ključni prostorski režimi so že uveljavljeni. Varstveni odlok iz leta 1988 ostaja v registru MOL, novejši odlok o spremembah OPN MOL pa je po podatkih PISRS v veljavi od 4. avgusta 2026. Za prakso to pomeni dvoje. Prvič, natečaj je treba brati kot aktualno priložnost za vzpostavitev metodologije, ki lahko preseže ad hoc odsečne prenove. Drugič, kakovost rešitve se ne bo merila samo po oblikovalski všečnosti, ampak po sposobnosti, da poveže varstvo dediščine, vzdrževanje, mobilnost pešca, krajinsko logiko drevoredov, servisne elemente in faznost izvedbe.