Vlada prerazporedila 250 milijonov evropskih sredstev za pospešitev ključnih razvojnih projektov

Vlada je na seji v Mariboru včeraj potrdila drugo spremembo programa izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, s katero prerazporeja 243,5 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev ter dodatnih 15,5 milijona evrov iz varnostne mreže.

Kot so po seji sporočili z Ukom-a, je glavni namen spremembe učinkovitejša raba razpoložljivih sredstev in usmeritev na področja z največjim razvojnim učinkom. Hkrati želi Slovenija s prerazporeditvijo dodatno pospešiti črpanje evropskih sredstev, zlasti v letu 2026.

Usmeritev v strateške tehnologije in energetski prehod
Del sredstev bo namenjen novim vsebinam. Za podporo naložbam, ki prispevajo k evropskim strateškim tehnologijam, je predvidenih 53,5 milijona evrov, za javni razpis za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij 30 milijonov evrov, za nadgradnjo superračunalniške infrastrukture pa 23,5 milijona evrov.

Energetski prehod in energetska varnost ostajata ena ključnih prioritet. Za čezmejne energetske povezave, prenosno in distribucijsko omrežje, sisteme shranjevanja energije ter polnilno infrastrukturo je načrtovanih 57,7 milijona evrov.

Na novo so opredeljena tudi sredstva za obrambo in varnost oziroma t. i. dvojno rabo, skupaj 81,4 milijona evrov. Zdravstvena infrastruktura za dvojno rabo, predvsem naložbe v regijske bolnišnice, bo prejela 46 milijonov evrov. Za cenovno dostopna in trajnostna stanovanja je namenjenih 41,9 milijona evrov, namenjenih sofinanciranju javnih najemnih stanovanj in oskrbovanih enot.

Strateški projekt obnovljenega Centra Rotovž
V spremenjeni program je umeščena nova strateška operacija v vzhodni kohezijski regiji – obnova Centra Rotovž v Mariboru, ki celovito rešuje prostorsko in razvojno problematiko treh osrednjih kulturnih institucij: Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Art kina. Za projekt je predvidenih 18 milijonov evrov evropskih sredstev.

V okviru sklada za pravični prehod sta vključena dva nova ukrepa: v SAŠA regiji odkup in prenos stanovanj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj za potrebe javnih najemnih stanovanj (5 milijonov evrov), v Zasavju pa vzdrževanje in prenos stanovanjskih enot v vrednosti 1,5 milijona evrov.

Sprememba programa prinaša tudi sistemske izboljšave, med njimi možnost podaljšanja izvajanja kohezijske politike do konca leta 2030 ter višjo stopnjo sofinanciranja za nove cilje – do največ 100 odstotkov.

Pospešeno izvajanje kohezijske politike
Spremembo programa je potrdil tudi odbor za spremljanje. Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo Marko Koprivc je poudaril, da ne gre le za tehnično prilagoditev, temveč za strateški ukrep za povečanje učinkovitosti izvajanja v drugi polovici finančne perspektive. Iz Evropske komisije so ob tem izpostavili opazen pospešek pri izvajanju slovenskega programa in poudarili nujnost ohranjanja tempa.

Spremenjeni program bo ministrstvo zdaj posredovalo v formalno potrditev Evropski komisiji.

Brez zmanjševanja sredstev projektom
Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je pojasnil, da prerazporeditev ne pomeni odvzema sredstev posameznim projektom. Evropska komisija je države članice pozvala, naj v okviru obstoječega obsega najdejo deset odstotkov sredstev za nove prednostne cilje, zato Slovenija del sredstev prerazporeja s projektov, ki še niso v izvajanju. Po njegovih besedah noben projekt ni bil ukinjen ali ustavljen, gre zgolj za začasno prerazporeditev.

Sprememba uredbe o kohezijski politiki prinaša tudi finančne ugodnosti: dodatna predplačila, znižanje finančnega mejnika za leto 2026 ter možnost podaljšanja celotnega obdobja črpanja do leta 2030. Za strateške tehnološke platforme je namenjenih 53,5 milijona evrov, za energetski prehod 57,7 milijona evrov, za dvojno rabo 81,4 milijona evrov, za stanovanjsko politiko pa 41,9 milijona evrov.

V Mariboru se s kohezijskimi sredstvi financirajo številni pomembni projekti, med njimi univerzitetni projekti Innovum. Minister je izpostavil tudi dobro pripravljenost podravskih občin pri čezmejnih projektih Interreg in projektih iz dogovora za razvoj regij. Trenutno je za 2,2 milijarde evrov od 3,2 milijarde razpoložljivih sredstev že izdanih odločitev o podpori.

Dodatna državna podpora projektu Rotovž
Ena od ključnih sprememb neposredno zadeva Center Rotovž, ki bo od države prejel dodatnih 21 milijonov evrov. Vrednost projekta je narasla s 25 na 40 milijonov evrov. Ministrstvo za kulturo je zagotovilo 9,6 milijona evrov, ministrstvo za kohezijo pa 6,4 milijona evrov evropskih in nacionalnih sredstev. S prerazporeditvijo bo državni proračun prevzel večino preostalih stroškov.

Mariborski župan Saša Arsenovič napoveduje, da bo gradnja končana spomladi, odprtje pa konec prihodnjega leta. Odločitev vlade bo občino razbremenila za približno 21 milijonov evrov oziroma za skoraj 30 milijonov evrov manj potrebnih posojil.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarja, da gre za naložbo nacionalnega pomena, umeščeno v občutljivi del kulturne dediščine, ter eno največjih kulturnih investicij v samostojni Sloveniji. Dodatna sredstva bodo po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona zagotovljena iz kohezijskih sredstev, varnostne mreže in integralnih sredstev.

Novi tehnološki centri in dogovori z občino
V sklopu vladnega obiska so položili temeljna kamna za dva ključna razvojna projekta Univerze v Mariboru: prizidek Fakultete za zdravstvene vede in Center odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije. Novi center bo združeval univerzo, gospodarstvo, start-upe in mednarodne raziskovalne institucije ter bo umeščen v prenovljene prostore na Valvasorjevi ulici.

Premier Robert Golob je poudaril, da projekt Maribor usmerja v prihodnost znanstvenih in visokotehnoloških panog, rektor Zdravko Kačič pa ga je označil za prelomen korak v sklopu 80-milijonskega cikel investicij tehnološkega inovacijskega centra univerze.

Golob in Arsenovič sta po seji podpisala tudi dogovor o ureditvi ključnih premoženjskopravnih razmerij med državo in Mestno občino Maribor. Ta vključuje prenos lastniških deležev v DSO Tezno, zemljišče za dograditev III. gimnazije ter ureditev statusa objektov Račji dvor in nekdanjega tekstilnega inštituta.

Če želiš, lahko pripravim še bolj strokovno različico s poudarkom na urbanističnih, investicijskih ali kohezijsko-razvojnih vidikih.