DEDIŠČINA
Vintgarski most – začasno zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena
Most Vintgar je bil zaradi prenove bohinjske železniške proge začasno razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Kot poudarjajo na ministrstvu, most »ni zgolj infrastrukturni objekt, temveč simbol preteklega inženirskega znanja ter občutljivega umeščanja gradnje v ranljivo naravno okolje«. Začasni status velja do 23. avgusta 2026.
Ministrstvo za kulturo je odlok o razglasitvi izdalo 20. avgusta letos, z veljavnostjo do 23. avgusta prihodnje leto. Namen zaščite je ohranitev kulturnih in tehniških vrednot mostu v času načrtovane posodobitve bohinjske železniške proge, so sporočili z ministrstva.
Pobuda za trajno razglasitev
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je ob razglasitvi poudaril, da nas most Vintgar s svojo zgodovinsko in tehnično dediščino »povezuje s prihodnostjo, v kateri bo posodobljena železniška infrastruktura igrala ključno vlogo pri trajnostnem razvoju regije«.
Začasna zaščita sovpada z začetkom večjih naložb v prenovo gorenjskega dela bohinjske proge. Gre za projekt, ki bo pomembno prispeval k boljši prometni povezanosti Gorenjske in Primorske ter k trajnostni mobilnosti in razvoju turizma. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) bo v prihodnjih mesecih pripravil predlog za trajno razglasitev mostu za kulturni spomenik državnega pomena.
Največji kamniti železniški most v Sloveniji
Most Vintgar, zgrajen leta 1906, je edini izmed treh velikih kamnitih mostov na železniški progi Jesenice–Nova Gorica–Trst, ki je še danes ohranjen v izvorni obliki. Z glavnim lokom razpona 41 metrov predstavlja največji kamniti most v Sloveniji, ki se je do danes ohranil nespremenjen in je še vedno v redni uporabi.
Most premošča sotesko reke Radovne, kjer se tehnična in kulturna dediščina srečata z eno najbolj obiskanih naravnih znamenitosti v državi. Prav ta umestitev v zavarovano okolje je pripomogla k temu, da most skozi čas ni bil poškodovan in se je ohranil v prvotni zasnovi.
Gre za izjemen inženirski dosežek, ki ga stroka uvršča med reprezentativne primere avstrijske šole gradnje masivnih kamnitih mostov. Zaradi svoje tehnične dovršenosti je bil most vključen tudi v znamenito publikacijo francoskega inženirja Paula Séjournéja (1851–1939), Grandes voûtes (Veliki oboki).