Geberit, vodilno podjetje na področju sanitarne tehnologije v Evropi, je v zadnjem tednu novembra v prostorih podjetja v Rušah odprl akustični laboratorij. Unikaten akustični prostor predstavlja veliko pridobitev za podjetje in je rezultat pomembnega razvojnega projekta, cilj katerega je prikazati in s pomočjo različnih eksperimentov na poljuden način ozaveščati o zvoku.

Zametki ideje o akustičnem prostoru so se porodili pred desetimi leti na družinskem izletu na Dunaju. Direktor podjetja, Miran Medved, je obudil spomine na navdušenje nad obiskom Hiše glasbe, institucijo, kjer lahko obiskovalci na raznolikih postajah ugotavljajo, kaj pomenijo zvok, melodija, hrup, sozvočje in tišina. »Tam sem začel razmišljati o tem, kako bi lahko na podoben, preprost in razumljiv način ljudem približali tudi naše sisteme.« Akustični laboratorij se je postavil v prostorih podjetja v Rušah, saj je tam veliko potenciala za izobraževanje vseh ciljnih skupin, s katerimi kot Geberit sodelujemo. »Tukaj smo kot edukativna institucija, kjer se lahko vsak dogovori za obisk in izkusi ta akustični prostor« je še dodal.

V akustičnem prostoru se je možno sprehoditi čez raznolike postaje. Čeprav je vsaka postaja po svoje zanimiva, pa morda še posebej postaji s citrami in piščalmi predstavljajo neko dodano vrednost. Pri izdelavi teh postaj smo sodelovali z lokalnimi mojstri. Citre je po naročilu izdelal g. Vlado Nunčič. Že sama izdelava je bila svojevrsten projekt, kjer je bilo najprej treba izbrati primeren les, ga pred samo izdelavo posušiti na ustrezno vlažnost, in narediti citre po merah ter tako, da se ujemajo z zasnovo prostora. Ne gre za klasične citre, saj imajo na sredini luknjo, za katero je zaslon, ki grafično prikazuje frekvenco. Na postaji s citrami se tako lahko prikaže različen spekter frekvenc, ki jih zazna človeško uho, saj frekvenco zvočnega vala človeško uho zazna kot višino tona.

Podobna zgodba je tudi pri ostalih postajah, kjer smo želeli z eksperimenti prikazati zvok, ki ga lahko čim bolje povežemo z gradbeno fiziko. »Prav tako smo bili pri izbiri eksperimentov oz. demonstracije zvoka pozorni, da bi eksperimenti služili kot pomoč pri boljšem razumevanju prenosa zvoka v zgradbah,« je še povedal Denis Sejfić, vodja projekta.

V akustičnem prostoru se je možno sprehoditi čez raznolike postaje. Čeprav je vsaka postaja po svoje zanimiva, pa morda še posebej postaji s citrami in piščalmi predstavljajo neko dodano vrednost. Pri izdelavi teh postaj smo sodelovali z lokalnimi mojstri. Citre je po naročilu izdelal g. Vlado Nunčič. Že sama izdelava je bila svojevrsten projekt, kjer je bilo najprej treba izbrati primeren les, ga pred samo izdelavo posušiti na ustrezno vlažnost, in narediti citre po merah ter tako, da se ujemajo z zasnovo prostora. Ne gre za klasične citre, saj imajo na sredini luknjo, za katero je zaslon, ki grafično prikazuje frekvenco. Na postaji s citrami se tako lahko prikaže različen spekter frekvenc, ki jih zazna človeško uho, saj frekvenco zvočnega vala človeško uho zazna kot višino tona.

Podobna zgodba je tudi pri ostalih postajah, kjer smo želeli z eksperimenti prikazati zvok, ki ga lahko čim bolje povežemo z gradbeno fiziko. »Prav tako smo bili pri izbiri eksperimentov oz. demonstracije zvoka pozorni, da bi eksperimenti služili kot pomoč pri boljšem razumevanju prenosa zvoka v zgradbah,« je še povedal Denis Sejfić, vodja projekta.

V okviru projekta oz. razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki bo sofinanciral v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma, so se kot družba Terme Snovik – KAMNIK, d.o.o., lani uspešno prijavili na omenjen razpis, katerega je nedavno tudi potrdila komisija, kot projekt, ki v celoti izpolnjuje vse kriterije za pridobitev sredstev.

V okviru tega projekta bo zgrajen novi nastanitveni objekt – Kneipp Naturhotel Snovik, ki bo nudil dodatne nastanitvene kapacitete za goste, ter tudi za prav tako pomemben segment kongresnega turizma oz. širše za celoten spekter MICE. Načrtuje se tudi prizidek k bazenskemu objektu, ki bo vključeval wellness center. Ta dodatek bo gostom omogočil sproščujoče in zdravilne terapije ter storitve, hkrati se s tem formira tudi nova javna površina med hotelom in bazenskim objektom – ploščad, ki bo namenjena vhodu v prizidek wellness centra in hotela ter zunanjim površinam za druženje gostov.

Tako kot so Terme Snovik že sedaj zapisane filozofiji zdravja Sebastiana Kneippa, ki poudarja pomembnost naravnih elementov, vode, gibanja, prehrane, zelišč in duhovnega ravnovesja za ohranjanje zdravja telesa ter duha, bodo Terme z novim projektom Kneipp Naturhotel Snovik, to le še nadgradili.

Hotel Kneipp Naturhotel Snovik se bo osredotočal na celovit holistični pristop k zdravju in dobremu počutju gostov. Ponujal bo celostne programe, ki združujejo različne elemente, kot so wellness, terapije, športne dejavnosti in druge, ter spodbuja ravnovesje med telesom in duhom.

Projekt tudi poudarja trajnostne rešitve in okoljsko usmerjene pristope, kar se ujema s trajnostno filozofijo Term Snovik, ki že vrsto let delujejo v skladu s temi načeli. Projekt Kneipp Naturhotel Snovik želi postaviti temelje za prihodnost v turizmu zdravja in dobrega počutja ter ponuditi celovite programe, ki bodo gostom omogočili boljše razumevanje in sobivanje z naravo ter izboljšali njihovo splošno počutje.

Terminsko je projekt v fazi priprave na realizacijo in se načrtuje, da bo zaključen maja 2026.

Povabilo in več informacij za izdelavo projektne dokumentacije, supaj s kontakti odgovornih oseb, so dostopni tukaj

Zlato plaketo, ki jo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, prejme letos kiparka Dragica Čadež Lapajne. Podelitev bo jutri, 20.januarja 2022 v Cankarjevem domu.

Prejemniki srebrnih plaket so Marina Cernetig, predana kulturnica, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in slovenskega jezika v Benečiji, Radovan Čok, vsestranski filmski ustvarjalec – subtilni raziskovalec svetlobe in scenske osvetlitve, Franjo Murko, vsestranski kulturni ustvarjalec in organizator, še posebej zavezan glasbi in petju, in Lučka Maria Peterlin, avtorica gledaliških in radijskih besedil, kulturna organizatorka, pedagoginja in gledališka mentorica v slovenski skupnosti v Italiji. Za izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbe pa bo z zlatim znakom nagrajena Jasna Žitnik Remic.

Priznanja bodo podelili jutri na slovesnosti, ki bo potekala ob 18.uri v Cankarjevem domu.

O Dragici Čadež Lapajne je komisija zapisala, da je poleg izjemne avtorske ustvarjalnosti na področju kiparstva slovenski kulturni prostor zaznamovala tudi z neprecenljivim pedagoškim prispevkom. Poleg študentov na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je na likovnih tečajih, delavnicah in umetniških šolah poučevala in motivirala tudi mladino in ljubiteljske ustvarjalce. “Pod njenim vodstvom je ljubiteljsko kiparstvo raslo in kakovostno napredovalo v smislu tehnološke in oblikovne doslednosti pa tudi izvedbene kakovosti, spoznavanja in spoštovanja temeljnih likovnih pravil,” pišejo.

Spomnijo tudi na njen izjemni prispevek k razvoju umetniške keramike, ki je iz pobud in prizadevanj posameznikov iz pretežno ljubiteljskih ustvarjalnih krogov prešla v polje akademskega in profesionalnega umetniškega delovanja. Rezultati angažiranega delovanja na tem področju so se pokazali med drugim z ustanovitvijo sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov ter z ustanovitvijo oddelka za unikatno oblikovanje, keramiko in steklo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Plaketo prejme za ustvarjalne dosežke na področju kiparstva ter za predano pedagoško, kulturnovzgojno in mentorsko delo in za neprecenljiv prispevek na področju razvoja in uveljavitve keramike kot umetniškega izraznega sredstva, še beremo v obrazložitvi.

Marina Cernetig je eden nosilnih stebrov kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in je promotorka slovenskega jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji. Je tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo in obratno, meni komisija.

Kot beremo v obrazložitvi, je Radovan Čok “izjemen, vsestranski filmski ustvarjalec – subtilni raziskovalec svetlobe in scenske osvetlitve, predan in neutruden eksperimentator, hkrati pa izjemno tankočuten in občutljiv predavatelj in mentor mladim, prihajajočim avtorjem, ki jim z naravnost fascinantno bressonovsko ljubeznijo do poetike gibljivih slik zna posredovati svoje lastne izkušnje o filmski govorici”.

Franjo Murko je vsestranski kulturni ustvarjalec in organizator, ki je pri svojem delu posebej zavezan glasbi in petju. Lučka Maria Peterlin pa se že 45 let razdaja slovenski skupnosti v Italiji kot kulturna organizatorka, pedagoginja, gledališka mentorica in avtorica gledaliških ter radijskih besedil.

Prejemnica zlatega znaka Jasna Žitnik Remic je vsestranska umetnica – pevka, flavtistka, aranžerka in pedagoginja, ki sodeluje s številnimi glasbeniki, zasedbami in zavodi, velik del njene dejavnosti pa predstavlja organizacija koncertov in izobraževalnih dogodkov. Priznanje prejme tudi kot ena izmed najdejavnejših posameznikov na področju sodobne a cappella glasbe v Sloveniji, v zadnjih letih pa je svojo pedagoško in organizacijsko dejavnost razširila na področje ljudske glasbe.

Kot so sporočili iz JSKD-ja, se je za priznanja potegovalo 40 predlaganih kandidatov in kandidatk, ki pomembno (so)ustvarjajo na področju ljubiteljske kulture v svojem lokalnem ali širšem okolju. Komisijo, ki je presojala o nagrajencih, sestavljajo Tomaž Simetinger ter člani Marko Rupel, Marijana Kolenko, Andreja Koblar Perko in Inge Breznik.

JSKD priznanja ljubiteljskim kulturnikom podeljuje že več kot dve desetletji. Zlata plaketa je priznanje za življenjsko delo in je najvišje odličje, ki ga JSKD podeli za izjemne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke v daljšem obdobju, srebrne plakete pa so priznanja za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Od leta 2011 sklad podeljuje tudi zlate znake za odmevne dosežke mlajših ustvarjalcev in poustvarjalcev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture.