V Mali galeriji Banke Slovenije predstavitev javne plastike Franca Bernekerja

Nova razstava, posvečena javni plastiki Franca Bernekerja, je posvečena tako slavnim delom, ki krasijo javne prostore (npr. atlanti na pročelju Banke Slovenije), kot tudi tistim, ki so ostala na ravni osnutka. Razstava v Mali galeriji Banke Slovenije bo na ogled do 19. aprila.

Palača Banke Slovenije na današnji Slovenski cesti je še danes eden izmed najlepših primerov arhitekture zgodnjega 20. stoletja. Stavbo je projektiral češki arhitekt František Krasny, posamezna dela pa so izvajali lokalni mojstri. Tako je naročilo za mogočne atlante na glavnem pročelju, ki z rokami podpirajo prvo nadstropje stavbe, dobil kipar Franc Berneker. V Mali galeriji Banke Slovenije so umetniku posvetili razstavo Zamišljeno mesto: javna plastika Franca Bernekerja.

Sopotnik slovenske moderne
Berneker je živel in ustvarjal v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času prebujanja narodne zavesti, obdobju slovenske moderne in sočasno s slikarji impresionisti, s katerimi se je povezal v umetniškem klubu Sava. V zgodovino slovenske umetnosti se je zapisal kot pionir slovenskega modernega kiparstva, vendar je zaradi težkih življenjskih okoliščin in nezavidljivih finančnih razmer danes realiziranih le malo njegovih del.

Mala galerija Banke Slovenije je razstavo pripravila v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti, katere razstava Franc Berneker: Okamenele sanje je bila tudi podlaga za pričujočo razstavo v Ljubljani. Poleg tega je na razstavi skozi korespondenco med umetnikom in naročnikom prvič orisan nastanek atlantov na bančni palači, ki poda tudi ozadje umetnikovih finančnih stisk in ilustrira pogoste zamude pri izvedbah naročil.

Na razstavi so predstavljeni tudi nekateri osnutki spomenikov, ki jih je Berneker načrtoval, a iz različnih razlogov nikoli realiziral. Predstavljenih je pet osnutkov za spomenike, ki so nastali med letoma 1908 in 1918: Osnutek za spomenik Adamiču in Lundru, Osnutek za Kettejev spomenik, Osnutek za Krekov spomenik, Osnutek za spomenik in Osnutek za nagrobnik (Kovinar).

Prešernov trg bi bil lahko videti drugače …
Poseben poudarek je namenjen kipu Franceta Prešerna, ki je v času njegovega nastajanja vzbujal veliko burnih razprav. Berneker je za svoj predlog prejel častno priznanje, a je naročilo za kip, ki danes stoji na Prešernovem trgu, prejel kipar Ivan Zajec. Bernekerjev osnutek sicer ni ohranjen niti na fotografiji, a ga s pomočjo pisnih virov in umetne inteligence poskušajo ponovno obuditi. S tem je, kot so še zapisali v galeriji, razstava posvečena prav tistim Bernekerjevim delom, ki nikoli niso bila realizirana, s čimer želi prikazati zamišljeno mesto, kakršno bi danes morda lahko bilo.

Na Legnu pri Slovenj Gradcu rojen Berneker (1874–1932) je kot akademsko šolani kipar deloval na več področjih. Velik del njegovega opusa predstavljajo portreti, ki se jim je posvečal od študijskih let. Portretiral je različne osebnosti: svoje mecene, prijatelje, znance in druge znane osebnosti takratnega časa, poleg teh pa tudi nekaj otrok in mladostnikov. Pomemben segment njegovega kiparskega snovanja predstavljajo osnutki za spomenike znanim Slovencem, ukvarjal pa se je tudi z nagrobno plastiko.