V Dubrovniku so izvedli obsežno čistilno akcijo, potem ko so pretekli dnevi na tamkajšnje plaže naplavili velike količine odpadkov. Podobno onesnažene so tudi obale od Pelješca do Konavelj. Po oznakah na embalaži sklepajo, da je večina odpadkov priplavala iz Albanije.

Čiščenje obale in pristanišča
Na dubrovniških plažah in v pristanišču so v sredo začeli odstranjevati naplavnine, pri čemer čiščenje izvajajo pristojne mestne službe. Dela naj bi trajala več dni. Vodja čiščenja zgodovinskega mestnega jedra Denis Raos je poudaril: »Včasih se med odpadki znajde kakšna žival – želva, mačka ali celo krava. Tokrat živali ni, vse je bolj naravno, razen plastike. Plastike je daleč največ.«
Mestne oblasti želijo po neurju odstraniti čim več odpadkov, ponovno urediti prizadeta območja ter zagotoviti varnost obiskovalcev in prebivalcev.

Prvi tovornjak je že odpeljal več tisoč litrov odpadkov, večinoma plastike, ki jo bodo delno reciklirali. Med zbranimi predmeti so tudi kosi medicinskega materiala iz različnih držav.

Čezmejni vidik težave
Kot je ob začetku akcije opozoril dubrovniški župan Mato Franković, čiščenje ni sistemska rešitev. Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve se po njegovih besedah že dlje časa pogaja z Albanijo glede te težave, saj so lokacije, od koder odpadki prihajajo v morje, znane.
Močan jugo namreč vsako leto na dele hrvaške obale naplavi velike količine smeti, predvsem iz smeri Albanije.

Podobne razmere kot v Dubrovniku imajo po besedah župana Dubrovniško-neretvanske županije Blaža Peza v vseh zalivih, obrnjenih proti jugovzhodu – od Konavelj do Lastova. »Albanija z odlaganjem odpadkov v morje povzroča težave celotnemu Jadranu. Edina dolgoročna rešitev je čezmejno sodelovanje,« je poudaril. Dodal je, da je v načrtu tudi satelitski nadzor morja, s katerim bi lahko odpadke prestregli že na odprtem morju.

Ko dnevi postajajo krajši, temperature nižje in segrevanje močnejše, postaja vse bolj jasno, da je zimski zrak nad velikimi slovenskim mesti ne le “hladen”, ampak pogosto tudi nevaren. V Ljubljani in drugih urbanih območjih se povečajo koncentracije škodljivih delcev PM2.5 in PM10, zato se rdeči alarmi pojavljajo vse pogosteje, ki nas obveščajo, da je kakovost zraka izjemno škodljiva za zdravje. V tako imenovanih rdečih obdobjih dneva ni priporočljivo biti aktiven ali celo na prostem.

Zimski smog

Onesnaženje zraka je v hladnejšem delu leta intenzivnejše zaradi kombinacije smoga, ki nastaja zaradi ogrevanja gospodinjstev in industrije, prometa ter šibkejših nihanj zraka. V času naraščajočega onesnaženja zraka naš dom postaja vse pomembnejše zatočišče, kjer mora biti vse varno in čisto.  Onesnaženje zraka pozimi na Sloveniji ni občasna težava, temveč sistemski pojav. V zimskih mesecih, zaradi vključitve kaminov, slabše prezračevanja in pojava temperaturne inverzije, se koncentracija delcev znatno poveča. V praksi to pomeni, da se notranji zrak v mestnih dolinah zadržuje, škodljivi delci pa se kopičijo v neugodnih vremenskih razmerah. Ko zunanji zrak postane “težko” dihati, notranji prostor postane prva obrambna linija za zaščito zdravja.

Kako zagotoviti čist zrak v stanovanju?

V zaprtih prostorih lahko delci v zraku, kot so prah, pepel in dim, ostanejo v zraku več ur. Če želimo zagotoviti popolnoma varen dom za naše bližnje in če želimo biti prepričani, da živimo v čistem prostoru, moramo uporabljati naprave s HEPA filtrom. Sesalec ali čistilec zraka, opremljen s HEPA filtrom, lahko zelo enostavno in učinkovito odstrani večino škodljivih delcev. Filtri, kot je HEPA, so zelo učinkoviti in ujamejo tudi najmanjše delce, ki jih običajni filtri in sesalniki spustijo skozi. Z uporabo te tehnologije v vašem gospodinjstvu zmanjšate skupno izpostavljenost škodljivim snovem, zlasti v trenutkih, ko zunanji zrak nosi visoke ravni onesnaženja.

Pred nami je hladnejši čas v letu, ki prinaša zimsko onesnaženje zraka, ki je velik problem v urbanih območjih. Ta pojav predstavlja resen zdravstveni izziv in pomembno je, da zrak v gospodinjstvih ostane čist. Če želimo zagotoviti varnost, moramo uporabiti sesalce ali čistilce zraka s HEPA filtrom. Takšne naprave niso več luksuz, temveč razumna in dostopna mera prilagajanja slabši kakovosti zraka, s katero se vse bolj spopadamo. Čeprav filter ne more rešiti vzrokov onesnaženja, lahko bistveno zmanjša delež škodljivih delcev v zaprtem prostoru in tako zaščiti zdravje gospodinjstva

V Evropski uniji vsako leto zavržemo več kot 2 milijardi ton odpadkov. V Sloveniji več kot 4 milijone ton. Vsak od nas zavrže na leto več kot 400 kg odpadkov, od tega je kar petina hrane in veliko stvari, ki so še uporabne. Preprečevanje nastajanja odpadkov je v Evropski uniji in Sloveniji zato že dolgo prioriteta. V Sloveniji evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) med 22.in 30. novembrom poteka v organizaciji Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije ter ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov se letos osredotoča na enega najhitreje rastočih tokov odpadkov v Evropi, to je odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO).

Zakaj je tema pomembna?

• Količina OEEO raste trikrat hitreje kot ostali odpadki.
• Velik del OEEO je mogoče reciklirati – nekatere naprave celo do 90 %.
• Povprečno slovensko gospodinjstvo v enem letu kupi 38 kg nove električne in elektronske opreme, a zbere le 15 kg odpadne.

Pravilno odlaganje OEEO omogoča predelavo, ohranja naravne vire ter varuje okolje in zdravje ljudi.

 Kako pravilno ravnati z OEEO?

• OEEO ne sodi med mešane komunalne odpadke.
• Oddamo jo lahko:
  • ob nakupu nove opreme,
  • v zbirnih centrih,
  • izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
• Če je oprema še uporabna, jo poskusimo ponovno uporabiti.
• OEEO vsebuje nevarne snovi (svinec, kadmij, živo srebro, CFC pline), ki jih je treba ustrezno odstraniti ali ponovno uporabiti.

Med OEEO sodijo: gospodinjske naprave, zasloni, IT in telekomunikacijska oprema, zabavna elektronika, orodje, razsvetljava, ure, aparati za nego telesa, elektronske igrače in športna oprema.