V okviru projekta oz. razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki bo sofinanciral v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma, so se kot družba Terme Snovik – KAMNIK, d.o.o., lani uspešno prijavili na omenjen razpis, katerega je nedavno tudi potrdila komisija, kot projekt, ki v celoti izpolnjuje vse kriterije za pridobitev sredstev.

V okviru tega projekta bo zgrajen novi nastanitveni objekt – Kneipp Naturhotel Snovik, ki bo nudil dodatne nastanitvene kapacitete za goste, ter tudi za prav tako pomemben segment kongresnega turizma oz. širše za celoten spekter MICE. Načrtuje se tudi prizidek k bazenskemu objektu, ki bo vključeval wellness center. Ta dodatek bo gostom omogočil sproščujoče in zdravilne terapije ter storitve, hkrati se s tem formira tudi nova javna površina med hotelom in bazenskim objektom – ploščad, ki bo namenjena vhodu v prizidek wellness centra in hotela ter zunanjim površinam za druženje gostov.

Tako kot so Terme Snovik že sedaj zapisane filozofiji zdravja Sebastiana Kneippa, ki poudarja pomembnost naravnih elementov, vode, gibanja, prehrane, zelišč in duhovnega ravnovesja za ohranjanje zdravja telesa ter duha, bodo Terme z novim projektom Kneipp Naturhotel Snovik, to le še nadgradili.

Hotel Kneipp Naturhotel Snovik se bo osredotočal na celovit holistični pristop k zdravju in dobremu počutju gostov. Ponujal bo celostne programe, ki združujejo različne elemente, kot so wellness, terapije, športne dejavnosti in druge, ter spodbuja ravnovesje med telesom in duhom.

Projekt tudi poudarja trajnostne rešitve in okoljsko usmerjene pristope, kar se ujema s trajnostno filozofijo Term Snovik, ki že vrsto let delujejo v skladu s temi načeli. Projekt Kneipp Naturhotel Snovik želi postaviti temelje za prihodnost v turizmu zdravja in dobrega počutja ter ponuditi celovite programe, ki bodo gostom omogočili boljše razumevanje in sobivanje z naravo ter izboljšali njihovo splošno počutje.

Terminsko je projekt v fazi priprave na realizacijo in se načrtuje, da bo zaključen maja 2026.

Povabilo in več informacij za izdelavo projektne dokumentacije, supaj s kontakti odgovornih oseb, so dostopni tukaj

Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v državah z evrom so se prvič po dolgem času spet znižale. Maja so bile za 1,5 odstotka nižje kot pred letom dni, je včeraj sporočil evropski statistični urad Eurostat. Gre za prvi padec po koncu leta 2020. V celotni uniji so se znižale za 0,5 odstotka, v Sloveniji pa so še naprej beležile rast.

Nižje so bile tudi cene proizvodov za vmesno porabo (-1,5 oz. -1,3 odstotka), medtem ko so se cene proizvodov za investicije zvišale za 5,6 oz. 5,5 odstotka, trajnih dobrin za 6,7 oz. 6,5 odstotka, netrajnih dobrin za široko porabo pa za 9,6 oz. 9,8 odstotka.

Največje znižanje cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na letni ravni so evropski statistiki opazili v Grčiji (-10,6 odstotka), na Irskem (-9,7 odstotka) in v Belgiji (-9,6 odstotka). Najbolj pa so se od lanskega do letošnjega maja te cene zvišale na Madžarskem (+36,3 odstotka), Slovaškem (+21,0 odstotka) in Latviji (+12,0 odstotka). V Sloveniji je bila rast 9,2-odstotna.

Cene pri proizvajalcih v celotni industriji brez energetike so se zvišale za 3,4 odstotka v območju evra oz. za 3,5 odstotka v celotni EU.

Maja so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih znižale tudi na mesečni ravni, in sicer za 1,9 odstotka v območju evra ter za 1,8 odstotka v EU. Znižale so se tudi v Sloveniji, namreč za 0,7 odstotka.

Evropsko računsko sodišče ugotavlja, da je le malo dokazov o uspešnem prehodu EU-ja v krožno gospodarstvo. Ukrepi in milijarde evrov po navedbah revizorjev niso obrodili sadov, še posebej ne na področju krožne zasnove izdelkov in proizvodnih procesov.

Evropska unija je po ugotovitvah vrhovnega revizorskega organa EU-ja na splošno zelo malo napredovala pri prehodu na krožno gospodarstvo. Med letoma 2015 in 2021 se je povprečna stopnja krožnosti (ponovne uporabe vseh porabljenih materialov) za vseh 27 držav članic Evropske unije povečala le za 0,4 odstotne točke, sedem držav – Litva, Švedska, Romunija, Danska, Luksemburg, Finska in Poljska – pa je v tem času celo nazadovalo.

Največji napredek v stopnji krožnosti, za osem odstotnih točk, na 33,8 odstotka, je uspel Nizozemski. Slovenija je z izboljšanjem za okoli 2,5 odstotne točke, na 11 odstotkov, na sedmem mestu po napredku, medtem ko je po skupni stopnji krožnosti na 11. mestu.

Ambiciozen cilj je zelo težko dosegljiv

Revizorji so glede na takšne rezultate ugotovili, da bo Unija težko dosegla ambiciozni cilj, da do leta 2030 glede na leto 2020 podvoji delež recikliranih materialov, ki se znova uporabijo v gospodarstvu.

“Ohranitev materialov in nastajanje čim manjše količine odpadkov je nujno, če želi Evropska unija postati gospodarna z viri in doseči okoljske cilje iz svojega zelenega dogovora,” je povedala članica sodišča Annemie Turtelboom. Toda ukrepi EU-ja so bili po njenih besedah do zdaj neučinkoviti, kar pomeni, da so evropske države na poti h krožnemu gospodarstvu skoraj povsem zastale.

Da bi Evropska komisija pripomogla h krožnemu gospodarstvu, je sicer objavila dva akcijska načrta za krožno gospodarstvo. Prvi, iz leta 2015, je vseboval 54 posebnih ukrepov. V drugem, objavljenem leta 2020, je bilo dodanih 35 novih ukrepov.

Načrta sicer nista zavezujoča, vendar sta bila, kot so spomnili revizorji, zasnovana zato, da bi podprla članice Unije pri povečanju dejavnosti s področja krožnega gospodarstva. Do junija 2022 so imele tudi skoraj vse države nacionalno strategijo za krožno gospodarstvo, ali pa so jo pripravljale.

Več kot 10 milijard evrov

Evropska unija je dala na voljo tudi znatno količino finančnih sredstev in je med letoma 2016 ter 2020 namenila več kot 10 milijard evrov za naložbe v zelene inovacije ter pomoč podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo. A članice so veliko večino denarja porabile za ravnanje z odpadki, namesto da bi s krožno zasnovo preprečevale njihovo nastajanje in s tem verjetno dosegle večji učinek, ugotavlja Računsko sodišče.

Težava načrtovanega zastaranja

Akcijska načrta sta vključevala tudi vrsto ukrepov, namenjenih omogočanju inovacij in naložb. Vendar so revizorji našli le malo dokazov, da so ti ukrepi uspešno prispevali h krožnemu gospodarstvu. Njihov učinek pri pomoči podjetjem, da bi proizvajala varnejše izdelke ali dostopala do inovativnih tehnologij, zato da bi njihovi proizvodni procesi postali bolj trajnostni, je bil v najboljšem primeru skromen, menijo na Računskem sodišču.

Revizorji so ob tem poudarili vprašanje načrtovanega zastaranja, to je prakse, s katero se uporabna življenjska doba izdelka umetno omeji, zato da ga je treba nadomestiti z novim.

Evropska komisija je po opozorilih Računskega sodišča sklenila, da prepoznavanje načrtovanega zastaranja ni izvedljivo, čeprav je ravno odprava takšne poslovne prakse bistvena za bolj trajnostne izdelke.