Dizajn
Slovenska ptičja krmilnica, ki pomaga pri spoznavanju pernatih prijateljev

Slovenskemu start-upu Bird Buddy je v letu, ki ga soustanovitelj Žiga Vrtačič opredeljuje kot najtežje leto za predstavitev nove strojne opreme, ni uspelo le predstaviti nov izdelek, pač pa tudi razširiti podjetje.
Pred letom so projekt prijavili na Kickstarter, ki je postavil tudi svojevrsten mejnik. Pametna ptičja krmilnica Bird Buddy je namreč zbrala kar 4,189 milijona evrov in pri tem se njihove ambicije seveda niso ustavile. Kot je povedal Žiga Vrtačič, jim jo je nekoliko sicer zagodel koronavirus, ki jim je tako kot drugim proizvajalcem strojne opreme otežil dobavo komponent in zaradi zaradi katerega so se morali na največjem sejmu zabavne elektornike CES v Las Vegasu predstaviti virtualno. A z novimi naložbami, širšo vizijo in večjo ekipo je za njihovo krmilnico izvedel ves svet. Ne nazadnje je tehnološka revija Wired njihovo krmilnico opredelila kot »gadget«, ki opazovanju ptic daje nov pomen.
Pametna ptičja krmilnica Bird Buddy
Gre za pametno ptičjo krmilnico, ki je opremljena s kamero in wi-fi modulom ter uparjena z aplikacijo, ki s pomočjo strojnega učenja prepoznava ptičje vrste in igrificira zbiranje v album. Zanj Žiga Vrtačič, eden od soustanoviteljev projekta, pravi, da je podoben tistemu iz Životinjskega carstva (oziroma Živalskega kraljestva).

Vrtačič pravi, da je do zamisli o Bird Buddyju prišlo nezavedno. »Kot produktni vodja na Outfit7 sem sodeloval pri razvoju igrice My Talking Hank, kjer je Hank zbiral fotografije različnih živali, ki so prišle na njegov vrt. Takrat smo navdih za zbirateljsko mehaniko denimo iskali v japonski klasiki Neko Atsume, kjer muckom na vrtu puščaš različne igrače in upaš na čim več obiskov. Sam se sicer že od nekdaj navdušujem nad intrinzično željo po zbiranju, ki je veliko starejša od videoiger, sam pa jo vidim kot eno od najmočnejših orodij v torbi snovalca iger,« pravi. Seveda velja omeniti še galeba, ki je ukradel kamero GoPro in postal internetna zvezda. »Meni je verjetno takrat postalo jasno, da mora obstajati kakšen boljši način za epske ptičje posnetke, kot pa čakati, da čez deset let spet kakšen ‘freh’ galeb ukrade kamero,« se smeji.

Milijon so pričakovali, štirih pa ne
Poleg Žige Vrtačiča sta v ekipi še slovenski razvijalec Franci Zidar in ameriški industrijski oblikovalec Kyle Buzzard. Ko je do njih pristopil Niko Klanšek (podjetnik, ki velja za največjega slovenskega poznavalca Kickstarterja in je s svojimi projekti na njem zbral že več kot milijon dolarjev sredstev, op. ur.) in jim povedal, da Kickstarter odpira vrata tudi za podjetja, registrirana v Sloveniji, so se odločili, da poskusijo tudi sami. »To vsekakor ni bil vzrok, da smo se lotili kampanje, bil pa je povod. Izvedli smo vrsto testov in res previdno validirali idejo, tako da smo pred začetkom kampanje dobro vedeli, da obstaja izvrsten »market fit«, torej ujemanje izdelka s trgom, in da je potencialno ciljno občinstvo izjemno široko. Tako da priznamo, da bi bili razočarani, če ne bi prišli do milijona evrov. Da bomo v manj kot dveh mesecih presegli štiri milijone evrov, pa seveda nismo pričakovali,« pravi Vrtačič.
Sedaj mineva dobro leto dni od uspešne kampanje na Kickstarterju. Kako ste v tem letu uporabili promocijski in finančni kapital, ki ste ga pridobili z njo?
Za izvedbo takšnega izdelka je ključna odlična ekipa, ki pokriva zelo širok spekter strokovnih znanj. Prva prioriteta in s tem tudi eden od večjih stroškov podjetja je vrhunska ekipa, ki smo jo zgradili v preteklem letu. V ekipi je zdaj tako več kot 30 zaposlenih in vsega skupaj skoraj 50 rednih sodelavcev. Izpostavljenost, ki je rezultat našega uspeha, nam je ključno pomagala pri pridobivanju novih članov ekipe, imela je velik vpliv na prodajo, pred kratkim pa smo na njeni podlagi in s širšo vizijo podjetja pridobili tudi naložbo v višini 8,5 milijona dolarjev (7,52 milijona evrov, op. p.).

Kako bi leto 2021 opredelili z vidika vašega delovanja?
Leto 2021 je bilo gotovo najslabše leto v novejši zgodovini za zagon izdelka s področja strojne opreme. Kot vsi drugi smo se tudi mi srečevali s krizo dobavnih verig, ki se je poznala tako rekoč na vsakem koraku. Od nekajkrat višjih cen za prevoz do dražjih komponent – stanje v slogu »kupi zdaj dražje ali morda jutri ne bo več na voljo« –, do popolnega pomanjkanja polprevodnikov.
Negotovo stanje v logistiki je bilo tudi eden od glavnih razlogov, da smo se odločili poiskati dodatni zagonski kapital – domačim angelom iz sklada Silicon Gardens in Roku Zorku sta se tako med vlagatelji v Bird Buddy pridružila tudi dva večja tuja sklada. To sta britanski Backed in ameriški General Catalyst, ki je pred Bird Buddyjem denimo podprl že Airnbnb, Snapchat, Stripe, Canvo, Grammarly, Hubspot in številne druge.
Ponosni smo, da smo v tem norem letu sestavili super ekipo na obeh straneh Atlantika, da smo kljub logističnim moram uspeli dobiti vse potrebne komponente in da se lahko zdaj posvečamo predstavitvi.
Predstavili ste se tudi na največjem sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu. Kako bi opisali to izkušnjo?
CES-a smo se nameravali udeležiti z razširjeno ekipo, izdelali smo tudi res lepo razstavno mesto in zakupili sejemske površine, a nam jo je zagodel omikron. Skupaj smo zato sprejeli odločitev, da prireditev izpustimo oziroma se je udeležimo zgolj virtualno. Kljub temu so o Bird Buddyju poročali številni največji svetovni mediji, med drugim tudi CNN, ABC in Wired.

Ravno revija Wired je vaš izdelek izpostavila kot enega od boljših na letošnjem CES. Kako ste sicer zadovoljni z odzivom?
Pojavljanje v množičnih medijih daje naši prodaji vedno znova zavidljive pospeške. Očitno imamo resnično izdelek, ki hitro prepriča. Njegove vrednosti ni težko razumeti. Z odzivom smo nadvse zadovoljni. Prvič smo novinarjem pokazali tudi demo aplikacije. Ko v vakuumu na kosu programja delaš eno leto in pride dan, da moraš svoje delo pokazati svetovni javnosti, je seveda prisotna neka nervoza ali trema. No, izkazalo se je, da je bilo slednje odveč, odzivi so bili izključno zelo pozitivni.
Kdo so sicer vaši kupci? V katerih državah jih imate največ?
Naši kupci so ljudje, ki si želijo vzpostaviti stik z naravo, obenem pa iščejo nov hobi, ki ni časovno potraten in je zanimiv za celotno družino. Bird Buddy vsem kupcem ponuja tudi zabavno učenje o pticah, saj skozi aplikacijo na zanimiv način spoznavajo pernate prijatelje, ki obiščejo pametno ptičjo krmilnico. Kar 80 odstotkov vseh kupcev prihaja iz ZDA, sledijo Kanada, Nemčija, Velika Britanija in Francija.

Povzeto po MM (Gašper Meden & Tina Guček)
Dizajn
Oblikovalec Oskar Kogoj dopolnil okroglih 80 let

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine 60. let minulega stoletja, ko je kot mlad oblikovalec sprejel globalne izzive novih materialov in z velikimi koraki vstopil na poklicni oder, so ob nagradi za življenjsko delo zapisali v Društvu oblikovalcev Slovenije.
Oskar Kogoj se je rodil leta 1942 v Mirnu. Najprej je obiskoval Šolo za oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje, v Ljubljani, nato je študiral na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje v Benetkah in po diplomi leta 1966 tam nadaljeval z delom kot asistent.
Nagrado Prešernovega sklada dobil za Gondolo
Med letoma 1968 in 1970 je delal v oddelku za raziskovanje in oblikovanje pohištvenega podjetja Meblo iz Nove Gorice. Od leta 1971 ima status svobodnega umetnika in prav tega leta je prejel nagrado Prešernovega sklada za družino plastičnih počivalnikov Gondola, ki jih je oblikoval za Meblo.


Kasneje je predaval tudi v Firencah, od leta 2005 pa na novogoriški univerzi. Je član več mednarodnih združenj za oblikovanje in umetnost.
Leta 2010 so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Kogoja in hrvaškega arhitekta Nenada Fabijanića. Kot so tedaj zapisali, Kogoj plemeniti predmete, namenjene v glavnem vsakodnevni uporabi, izziva čudenje, tako da izdeluje artefakte, ki imajo kot unikati muzejsko vrednost. Vendar so ti ikonsko ponujeni vsakodnevni uporabi, da bi z lepoto dali življenjskemu prostoru višjo raven in globlji smisel. S svojim “naravnim dizajnom” Kogoj nakazuje presenetljivo podobnost naravne in človeške stvaritve, ali, povedano drugače, usodno povezanost človeka in narave, so dodali.

Društvo oblikovalcev Slovenije mu je leta 2020 podelilo priznanje za življenjsko delo
Leta 2020 mu je Društvo oblikovalcev Slovenije namenilo priznanje za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Kogoj nedvomno eno najbolj prepoznanih in javno priznanih imen slovenskega oblikovanja. V utemeljitvi je bilo izpostavljeno tudi njegovo delovanje v pohištvenem podjetju Meblo in njegovi počivalniki, s katerimi “se je v našem prostoru izkazal kot drzen pripadnik globalne oblikovalske avantgarde”. Desetletja pozneje pa se “spet znajde v sožitju z naravo, oblikovanje mu naenkrat predstavlja globljo človeško, celo mistično misel”, je še pisalo.
Kogoj na skupinskih razstavah sodeluje od leta 1959, od leta 1970 pa razstavlja tudi samostojno. Sodeloval je na več kot 400 skupinskih in samostojnih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Prejel je več kot 70 mednarodnih nagrad in priznanj za svoje delo. Njegove umetnine hranijo v več kot sto muzejih in stalnih zbirkah po svetu in doma.
Leta 1998 je v obnovljeni rojstni hiši njegove matere v Mirnu pri Novi Gorici vrata odprla prodajno-razstavna Galerija Oskar Kogoj Nature Design. Kot piše na spletni strani galerije, je Kogoj “močno zavezan slovenstvu in hkrati odprt svetu. Je velik raziskovalec pozabljenih znanj starih civilizacij, častilec narave in iskalec resnice. Njegova duhovnost se močno odraža v njegovem delu”.

“Oblikovanje je zadnje, kot obleka na telo”
Sam o svojem delu pravi: “Nikoli ne začnem projekta kot duhovni novinec. Vedno je za vsako nalogo dolgo miselno delo. Tudi po nekaj mesecev ali celo let trajajo duhovne raziskave in dogovarjanja, ki so predpriprava, da se lotim naloge. Šele nato se začenjajo zbirati elementi za konstrukcijo. Oblikovanje je zadnje, kot obleka na telo.”
Ob današnjem jubileju je Kogoj občini Miren-Kostanjevica simbolično podaril osem “voditeljskih palic”. Nastale so po klasičnem Kogojevem konceptu ustvarjanja v sodelovanju z naravo. “Slednja je ponudila osnovni element, izjemno skulpturo, ki je mojstra nagovorila z obliko, v kateri je prepoznal sporočilo in jo nadgradil v izdelek s posebno vibracijo,” so sporočili s Turizma Miren-Kostanjevica.
Donacija voditeljskih palic je potekala v Pomniku miru na Cerju. Velika želja Kogoja, ki je tudi častni občan Občine Miren-Kostanjevica, je, da bodo palice v prihodnje predane naprej kot priznanja zaslužnim za posebne dosežke, povezane z občino ali pomnikom na Cerju.
“Palica spremlja človeštvo v vseh civilizacijah”
Za donacijo palic se je Kogoj, kot je pojasnil, odločil, ker “palica spremlja človeštvo v vseh civilizacijah”. Dodal je, da se rad sprehaja po divji naravi, ob morju, po Krasu in ob tem najde fenomenalne oblike narave in tako je nastala velika zbirka zanimivih palic, ki izhaja iz Vipave, Soče in Nadiže, Mediterana, Krasa in tudi drugih delov sveta.

Ob Kogojevi 80-letnici pa je nastal tudi izobraževalno dokumentarni film Oskar Kogoj, od ideje do izdelka. Virtualna predstavitev umetnikovega razmišljanja je del projekta Oskar Kogoj – življenje in delo, ki vključuje vzpostavitev digitalne baze izdelkov in pričevanj oblikovalca. Film je izdelan v štirih različicah: slovenski, angleški in senzorno prilagojeni verziji za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne, so še sporočili s Turizma Miren-Kostanjevica.
Dizajn
20 let Meseca oblikovanja

Mesec oblikovanja se lahko pohvali z 20 leti predstavljanja vrhuncev oblikovanja v Sloveniji in regiji. Jubilejna izdaja se je začela s sprehodom po prehojeni poti, ki bo na ogled v atriju Mestne hiše v Ljubljani.
Po besedah organizatorjev enomesečna prireditev od leta 2003 vrednoti in promovira vlogo oblikovanja v družbi ter opozarja na ustvarjalni potencial v Slovenji in regiji. Raznolik oblikovalski festival vključuje atraktivne dogodke in razstave ter izpostavlja najboljše dosežke v oblikovanju.

Ob odprtju dogodka so v Mestni hiši v Ljubljani tradicionalno podelili slovenske nagrade za oblikovanje v kategorijah oblikovanje leta, interier leta in perspektivni. V prvi so podelili 12 in v drugi šest nagrad. Podelili so tudi deset nagrad perspektivni.
Od namiznih svetilk do smuči
Nagrado za oblikovanje leta je žirija podelila športno-potovalni jadrnici Elan E6 (oblikovanje Elan, Pininfarina, Humphreys Yacht Design, proizvajalec Elan, d. o. o.), Noordung električnemu kolesu (oblikovanje in proizvajalec Noordung), električnemu izvenkrmnemu motorju RemigoOne (oblikovanje Ajda Bertok, proizvajalec Remigo, d. o. o.), navijalniku avtomatskih ročnih ur Time Machine (oblikovanje Desnahemisfera; Klemen Smrtnik, Dejan Kos, naročnik Time Machine), EFEKT strgalniku za led (oblikovanje Marko Pavlinec, proizvajalec Rinz ROS, d. o. o.), posodi za sobne rastline Freesbee (Katjuša Kranjc, Rok Kuhar; RAKETA, proizvajalec Pikka), vgradnim pečicam Hisense, serija Hi6+ (oblikovanje Matevž Popič, Tomislav Krašovec, Urša Kovačič, naročnik Hisense, Gorenje Europe, d. o. o.), svetilki Next (oblikovanje Gašper Puhan, proizvajalec GeoEnergetika, d. o. o.), bralni in ambientalni namizni svetilki Pendulum (oblikovalec in naročnik Matej Štefanac), smučem Ripstick Tour 104 (oblikovanje in proizvajalec Elan, d. o. o.), hibridu med knjižno polico, kavno mizico in sedežno garnituro KAUCH Layer (oblikovanje Dejan Kos, proizvajalcu KAUCH) in stolu Olimp (oblikovanje Katjuša Kranjc, Rok Kuhar; Raketa; proizvajalec: Pikka).

Z inovativno zasnovo naslonjala – v plasteh – omogoča uporabniku shranjevanje knjig, revij, odlaganje tabličnih računalnikov, telefonov in daljinskih upravljalnikov. Pri načrtovanju in izvedbi plasti naslonjala je bilo zelo pomembno, da se po uporabi vrnejo v svojo prvotno obliko, ne da bi se predmeti vanje vtisnili. To je avtorjem uspelo s kombinacijo naprednih materialov. Avtor je navdih črpal iz prepleta med starodavnim in sodobnim. Navdihnil ga je rimski amfiteater s svojo stopničasto arhitekturo. Foto: Kauch

Najbolj navdušujoči interierji
Za interier leta so v kategoriji zasebni interierji nagrajeni Stanovanje pod Gradom (avtorji Davorin Počivašek, Urban Petranovič, Astrid Magajna, Andreja Ajlec; Arhitekti Počivašek Petranovič), Interier Hiše T (avtorja Katjuša Kranjc, Rok Kuhar; Raketa, projektna skupina: Katjuša Kranjc, Rok Kuhar, Vesna Draksler, Laura Klenovšek, Lea Lipovšek, Maja Horvat) in Stanovanje T24 (avtor Žiga Kreševič).
V kategoriji javnih interierjev pa Pisarniška promenada v Ljubljani (avtorji Miha Čebulj; MCA – Miha Čebulj Arhitektura), Umetniška rezidenca in galerija Ravnikar LE < 3 avtorice Maje Stamenković (MA_ST_AR, celostna grafična podoba galerije Rok Mar) in ZOOFA (avtorji Studio Tina Rugelj architecture+design; Tina Rugelj, sodelavci Metka Janko, Iza Šentjurc, Urška Škrap).

Strokovno žirijo za oblikovanje leta so sestavljali Lenka Bajželj, Mateja Panter, Maja Tasič Demšar, Jelena Pirkmajer, Branko Uršič in predsednik Matjaž Zorc. Strokovno žirijo za interierje leta pa Ana Gruden, Peter Gabrijelčič, Aleksander Ostan in predsednica Kristina Dešman.

Najbolj perspektivni
Nagrada perspektivni v kategoriji modnega oblikovanja gre Neži Simčič, Pii Šilec in Hani Tavčar. Nagrado perspektivni na področju industrijskega oblikovanja prejmejo Lea Berlic, Rok Kladnik, Katarina Remic, skupina študentov Špela Bogataj, Lara Tominec in Luka Vesel ter skupina absolventov podiplomskega študija Žan Girandon, Pia Groleger in Luka Pleskovič. Na področju arhitekture prejmeta nagrado perspektivni Petra Čoko in Aliia Iusupova.
Poklon dozdajšnjim dosežkom
Podelitvi nagrad je sledilo odprtje razstave v osrednjem atriju Mestne hiše. Razstava 20 let Meseca oblikovanja je poklon dosežkom slovenskega oblikovanja, ki naj bodo temelj porajanja novega, naprednega. Bogata tradicija kreativnih industrij je pogosto prezrta, pa vendar brez spoštovanja preteklega ne moremo ustvarjati novega, so zapisali v Zavodu Big.

V sklopu Meseca oblikovanja bo 27. oktobra na Ljubljanskem gradu potekal BIG design festival. Konferenca Big Design: napredek opolnomočen z oblikovanjem – včeraj, danes, jutri bo ponudila prostor za interdisciplinarni dialog o vlogi oblikovanja in arhitekture v luči neizbežnih globalnih sprememb.
Njen namen je problematizirati zastarele koncepte, provocirati in navdihniti z novimi idejami ter odpreti prostor za vizionarska razmišljanja kot odgovor na izzive 21. stoletja. Na konferenci bodo sodelovali oblikovalci, arhitekti, managerji in strokovnjaki za blagovne znamke.
Podelili bodo tudi nagrade BIG SEE za oblikovalsko odličnost v jugovzhodni Evropi v kategorijah produktnega in modnega oblikovanja ter oblikovanja v lesu in turizmu. Prav tako bodo podelili nagrado BIG SEE vizionar za izjemen doprinos k razvoju oblikovanja v regiji.
Na Ljubljanskem gradu bo na ogled razstava Shine. Kuratorji razstave so raziskovali, ali še obstajajo razlike med zahodno in jugovzhodno Evropo na področju produktnega in modnega oblikovanja, oblikovanja v lesu ter oblikovanja za turizem. Ali obstajajo slogovne, tehnične, nacionalne, regionalne posebnosti, ali so tri desetletja vse tesnejšega sodelovanja prinesla dokaj podobno ustvarjalno okolje.
Mesec oblikovanja bo ponudil tudi Oblikovalska foruma 2022 in BIG SEE debati, Oblikovalsko okuševalnico in projekt Dizajn v mestu.

Arhitektura
Center za kreativnost predstavlja svoje kreacije “Ustvarjeno v Sloveniji”

V Cukrarni so na ogled postavljeni dosežki slovenskega oblikovanja, ki “spreminjajo podobo domačega in mednarodnega prostora ter ustvarjajo vključujočo in trajno prihodnost”.
V Palači Cukrarna so v petek odprli razstavo Ustvarjeno v Sloveniji, s katero Muzej za arhitekturo in oblikovanje predstavlja delo in izbrane programe Centra za kreativnost.
Razstava Ustvarjeno v Sloveniji se ozira nazaj na prehojeno pot in predstavlja izbor nekaterih pomembnejših projektov in del slovenskih ustvarjalcev, ki so sodelovali pri programih centra, kot so Made in Slovenia ter razstavah Prihodnost bivanja, pop-up večerje Design Dining: Slovenski oblikovalski pogrinjek in Adorno: Voyage. Postavitev predstavlja vpogled v delo in projekte skupnosti slovenskih ustvarjalcev, ki spreminjajo podobo domačega in mednarodnega prostora ter ustvarjajo drugačno, vključujočo in trajno prihodnost.

Inovacije niso mogoče brez eksperimentalnosti
Obenem bodo kot del projekta BIO27 Supervernakularno – njegova produkcijska platforma in spremljevalni program je nastal v produkciji Centra za kreativnost – na ogled še tri mednarodne razstave, ki se ukvarjajo z alternativami obstoječih sistemov in kažejo na to, da eksperimentalni in interdisciplinarni proces omogoča ustvarjalno raziskovanje in inoviranje, zaradi česar se družbene in podjetniške inovacije sploh lahko zgodijo, so zapisali v centru.
Kaj je center za kreativnost?
Center za kreativnost je interdisciplinarna platforma, ki s pomočjo javnih subvencij ministrstva za kulturo omogoča podporno okolje za razvoj ter promocijo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter njegovo povezovanje z gospodarstvom in drugimi sektorji.
Center je nastal v želji po zapolnitvi vrzeli na področju razvoja kulturnega in kreativnega sektorja in tistih dejavnosti, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimenta, podjetništva in različnih ustvarjalnih področij, za katere še ni bilo zagotovljeno sistemsko financiranje. Tako je Muzej za arhitekturo in oblikovanje leta 2017 na povabilo ministrstva za kulturo in skupaj z ministrstvom za gospodarstvo in službo vlade za razvoj in kohezijo zasnoval in ustanovil center.
Center danes z vzpostavljeno partnersko mrežo podpira več tisoč ustvarjalcev, kreativnih podjetnikov, samozaposlenih v kulturi in organizacij. Vzpostavlja nova sodelovanja med ustvarjalci in podjetji, zagotavlja nove zaposlitve in predstavljajo slovenske ustvarjalce in podjetnike doma in v tujini.
Vabljeni, da se nam pridružite in si izbor projektov in del slovenskih ustvarjalcev podrobneje ogledate na razstavi v Palači Cukrarna, med 27. majem in 2. oktobrom 2022.
Več info na www.czk.si
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Slovenski dan brez zavržene hrane: Natečaj za najboljše plakate za manj zavržene hrane
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Razstava konSekvence: fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni
-
OKOLJE2 meseca nazaj
Kdo povzroča največ emisij CO2?
-
DOGODKI3 tedni nazaj
Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe
-
ZANIMIVOSTI4 tedni nazaj
V muzejih na “Otoku” zmanjkuje prostora za zgodovinske najdbe
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Arhitekt Blažko: Arhitektura v Ajdovščini je bila vselej prilagojena burji
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazaj
Maribor bo leta 2024 dobil nov nacionalni laboratorij v vrednosti skoraj 14 milijonov evrov
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Sprehod skozi 800 let katedrale Notre-Dame pred vnovičnim odprtjem